IZ SKLEDE NE UIDETA NE ČLOVEK NE VOLK
Ob veličastnem pogledu na Ojstrico, Planjavo in Brano so nekatere oblike površja spregledane. Ali pa zaživijo šele, ko se prepletejo s pripovedjo iz ne tako davne preteklosti.
Velika planina je nastala zaradi gubanja in prevračanja kamnin iz morskih usedlin. Takoj po nastanku se je zaradi padavinske vode v obliki dežja, snega in ledu začelo kemično raztapljanje apnenca in dolomita ter mehansko zniževanje površja. V dnu vrtač, kjer se nabirajo večje količine snega, se je po zadnji ledeni dobi (10.000 let) površje znižalo za en meter. Pripoved o nastanku vrtače velikanke se tako pretaka s padavinsko vodo, ki ob pronicanju skozi tla širi razpoke v kamnini ter pod zemljo izvotli brezna. Zaradi ploskovnega zniževanja površja se je strop brezna udrl, kasnejše zmanjševanje naklona obodnih sten pa je vodilo v nastanek sprva lijakaste, kasneje pa skledaste kotanje, ki jo imenujemo vrtača. Tako je nastala tudi Vovkova jama (Woukówa jáma) pod Žrelom (plitvo sedelce nasproti našega stojišča, kjer je v ograji prehod v Konjsko dolino). Danes je s travo poraslo pobočje vrtače prepredeno z obodnimi stezicami, ki so jih po plastnicah uhodile krave.
Pripovedi, povezane z vrtačami.
Pred več kot sto leti, ko je bil na Veliki planini že redek gozd, so krave pogosto napadali medvedi in volkovi. Pastirji so jih ponoči odganjali z gorečimi poleni. Da so ostali budni, so noč presedeli na dvonožnih stolih, za obrambo pa so imeli pri sebi manjšo sekiro. Predrzni volk se je nazadnje nespretno ujel v past, v do dva metra globoko jamo v dnu vrtače, ki so jo pastirji zakrili z vejami.
Pozimi, v snežnem neurju, je utrujeni domačin zašel v vrtačo, taval v krogih, brez uspeha skušal priti po strmini iz nje, izgubil čevelj in obležal z napol odpeto obleko. Umrl je zaradi izčrpanosti in podhladitve, nakar ga je prekril sneg in zmznjenega so ga našli šele spomladi.
Viri: http://www.velikaplanina.si/aktivnosti/poletne/ucna-pot-po-stopinjah-pastirjev/