LESENO ZABETJE, KI S TOPLOTO POVEZUJE UDOBJE IN SUROVOST PREŽIVETJA
Velika planina s svojo izjemno kulturno krajino je posebnost v celotnih Alpah. Sedem še vedno živih planin s pastirskimi naselji, njihovo leseno arhitekturo in svojstveno rabo tal pripoveduje zgodbo iz preteklosti.
Človek je na planini prisoten že od prazgodovine. Takrat so verjetno postavljali preprosta zavetišča iz lesa ali šotore za občasno bivanje. Arheologi so posamezne tlorise stanov odkrili na zavetrnih legah z razgledom, na prisojah in ob skromnih izvirih. Najdbe, kot so novci, brusni kamni, konice, žeblji, obeski, prstani, keramika govorijo o načinu življenja, številni kemblji in zvonci pa dokazujejo navzočnost živine. Zgodovinski viri planino prvič omenjajo leta 1538 z imenom Die Gross Ross Albenn (Velika Konjska planina).
Najbolj samosvoj obraz Velike planine in njene bivalne kulture razkriva pastirski stan. Tloris te edinstvene in unikatne »avtohtone pastirske bajte z ovalno šotorsko streho« je šel v korakih: krog › oval › polkrog › pravokotnik, torej izhajajoč iz simbolne popolnosti kroga. Prvotni stan je imel preprost osrednji prostor za pastirja, z odprtim ognjiščem brez dimnika (zato imenovan tudi »ognjiščnjica«), stropa in oken, okrog pa lopo za živino, v celoti prekrito z ovalno skodlasto streho (smrekove ali macesnove deščice). Ko so v začetku tridesetih let 20. stoletja odprli stransko lopo za živino in v izbo vstavili okna, se je začel proces, ki je stan na koncu spremenil v pravokotnega, s tradicionalno delitvijo prostora v bivalni in gospodarski del.
Spomladi leta 1945 na celotnem območju ni bilo nobenega stanu več, saj so jih pozimi Nemci in domobranci požgali. Cela ni ostala niti kapela Marije Snežne, ki je bila zgrajena leta 1938 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Nova je bila postavljena in blagoslovljena šele leta 1988. Zadnji ohranjeni ovalni stan v Alpah je po vojni avtentično obnovljena Preskarjeva bajta. Tradicionalnemu izgledu je sledila kasnejša gradnja počitniških koč v okolici Gradišča in Zelenega roba, za kar je zaslužen arhitekt Vlasto Kopač.
Viri: http://www.velikaplanina.si/aktivnosti/poletne/ucna-pot-po-stopinjah-pastirjev/