DIVJI ŽIVALSKI SVET V KRALJESTVU KRAVE
Živalski svet v gorah – v tleh, na površju, v zraku – je slikovit in zanimiv, čeprav se marsikomu, ki glasno hiti do pastirskega naselja, zdi, da je območje ob gozdni in drevesni meji pusto. Sledi v snegu in razmočenih tleh dokazujejo, da je življenje vsenaokrog!
Je pa res, da zahtevne življenjske razmere tudi od živali zahtevajo prilagojenost. Ekstremne temperature, padavine, močan veter, skromna tla, omejena hrana … vplivajo hkrati in neposredno. Naravi so se morale prilagoditi tako divje živali kot pastirji z domačimi živalmi – kravami, prašiči, v preteklosti tudi ovcami in konji.
''Ta je priden kot mravlja,'' pravijo. Mravlje gradijo mravljišča vsepovsod, tudi v manj prijaznih naravnih okoljih, kot je gorsko. Iz suhih iglic, koščkov smrekovih vejic ter prsti vzniknejo mravljišča na dvignjenih mestih, ob panjih ali pod krošnjami smrek, najraje na prisojnih (JV–V–JZ) legah. Mravlje so hrana sesalcem, ptičem (izstopajo žolne, kukavica, divji petelin, ruševec, gozdni jereb in belka), plazilcem in žuželkam. Po gomili radi brskajo jazbec, kuna in lisica, nad mravljišči se znašata jelenjad in srnjad, po njih rijejo divji prašiči. Planina je domovanje planinskih zajcev in gamsov, ki jih preletavajo netopirji, planinske kavke, krokarji, sove in čuki, občasno celo planinski orel. Zaskrbljujoč je upad števila živali iz rodu kur, zaradi hrupa, ki ga povzročamo obiskovalci.
Že stoletja približno sto dni na leto na planini kraljujejo krave. Pred drugo svetovno vojno je bila prevladujoča pasma cika, ki se je zaradi majhnega trupa, čvrstih parkljev in nizke teže odlično znašla na planini. Zadnjih trideset let je na pašnikih prevladovala lisasta pasma krav, ki so težje (nad 600 kg) in zato manj primerne za to okolje.
Viri: http://www.velikaplanina.si/aktivnosti/poletne/ucna-pot-po-stopinjah-pastirjev/