KAMNITA VRATA - PRESTOPAMO SVETOVE
Poselitev Velike planine je dokaz večtisočletnega racionalnega odnosa človeka do gorske narave. V višje lege so ljudi silile zemljiške razmere, saj so gorske pašnike potrebovali kot nujno dopolnilo preskromni dolinski paši. Na gručasto razvrstitev pastirskih stanov so vplivale vremenske razmere, oblika površja in potreba po medsebojnih stikih. Vsaka kmetija je na planini lahko imela le toliko živine, kolikor jo je v dolini prezimilo v domačem hlevu. Pravica do paše in uživanja srenjske planine je bila vezana na kmetijo.
Pastirji so bili nabiralci užitnih rastlin, gradiv in znanja. Vedeti so morali, katera živila so hranljiva, od katerih človek zboli in katera zdravijo. Prepoznati so morali opozorilne znake pred nevihto in sušo, si znati izdelati kamnit nož, zakrpati ogrinjalo, nastaviti past za lisico, se soočiti z neurjem ali divjo zverjo. Njihovim očem ni ušel noben brlog, nobena mlaka ali nahajališče uporabnega kremena ...
Človeštvo ima danes veliko več znanja od starodavnih skupnosti, vendar pa so na osebni ravni v znanju in spretnosti nekdanji pastirji neprekosljivi. Obvladovali so svet živali, rastlin in predmetov ter notranji svet svojega telesa in lastnih čutov. Bili so bistroumni opazovalci narave, obdarjeni s prefinjenim čutom za poimenovanje najrazličnejših oblik površja. Ohranjena zemljepisna imena govorijo o njihovem miselnem zemljevidu. Skalnati samotarji, okamnele babe in dedci ali skrivnostna kamnita vrata so del tega bogatega duhovnega sveta. Neredko so pastirji na teh posebnih prostorih puščali votivne darove, izvajali obredja in opravljali prehode, ki jih povezujemo s pomembnimi življenjskimi mejniki, letnimi časi in živinorejskim krogom.
Viri: http://www.velikaplanina.si/aktivnosti/poletne/ucna-pot-po-stopinjah-pastirjev/