Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

BARAGOVA ROJSTNA HIŠA

KNEŽJA VAS 21, 8211 DOBRNIČ

Podrobnosti

Kratek opis

V 19. stoletju je bil najbolj znan slovenski misijonar v Ameriki Friderik Irenej Baraga (Mala vas, 26. junij 1797 - Marquette ZDA, 19. januar 1868), ki se je rodil v premožni družini, ki je živela v kmečkem dvorcu nedaleč od Trebnjega. Kasneje se je šolal v Ljubljani in na Dunaju, kot duhovnik pa služboval v Šmartinu na Gorenjskem in v Metliki v Beli krajini.

Baragova domačija v Mali vasi predstavlja značilno izoblikovano dominanto v prostoru, zato je uvrščena v kategorijo zavarovane stavbne dediščine in je varovana kot najpomembnejši del identitete kulturne krajine. Baragov dvorec po svoji velikosti in zasnovi spominja na malo graščino. Kamnita plošča med nizkima oknoma levo od velikih vrat nam priča, da se je tukaj rodil naš veliki misijonar Friderik Baraga, ki je za vselej zapisal ime slovenskega naroda v zgodovino najbolj severnih pokrajin Združenih držav Amerike. Gradič sam že po svoji zidavi priča, da ni bil nikoli namenjen obrambi pred Turki, temveč je to vlogo prevzel bližnji grad Kozjak, ki je pozneje propadel. Res je, da je stavba bolj velika kmečka hiša, kakor grad; to še posebej velja za današnjo arhitekturno obliko odkar so stožčasto streho znižali, da je dobila podolgovato sleme. Letnica 1755 na dimniku je bila prej pod streho, zdaj je nad njo. Nadstropje gradiča je še zmeraj na lesenih stropih, ki jih nosijo močni tramovi, prostori v stavbi pa so še taki kakor nekoč. Pod gradičem se odpira prijazna dolina, ki jo pa ne namaka žuboreč potok, zakaj tu sem že sega Suha Krajina, izraziti kraški svet.

V nadstropju ohranjene zgradbe je v več sobah spominska predstavitev o življenju slavnega misijonarja. En prostor je urejen s pohištvom iz časa Baragovega življenja v Sloveniji, drugi z muzejsko postavitvijo predmetov in z označenimi postajami njegovega življenja v Kanadi in ZDA, kjer je pisal knjige za Indijance plemen Otava in Očipva in skrbel za njihov duhovni razvoj. V okolici kraja Marquette, kjer je bil prvi škof, je Baraga še danes zelo popularen. Po njem se imenujeta grofija in naselje, tam ima celopostavni kip, največji kip, ki je bil kadarkoli postavljen v spomin Slovencu. Nekdanji duhovnik s krpljami, kakor so ga imenovali Indijanci, je še bolj znan po svoji askezi in predanosti vsemu božjemu.

Baragov dom je redno oskrbovan in odprt, med Dobrničem in Trebnjem pa je urejena in označena tudi Baragova pohodna pot.

Viri: www.slovenia.info