Trebnje je mesto v Sloveniji, središče občine Trebnje. Ime verjetno izvira še iz staroslovenskega obreda žrtvovanja nekoč imenovanega "treba", kateri se je izvajal na prostoru Tičnic. Domačini še danes uporabljajo ime treba za čiščenje pridelkov. Naselje ima 3809 prebivalcev (moški: 1909, ženske: 1900), površino 4,1 km2 in povprečno nadmorsko višino 288 m.
Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje v dolini spodnjega toka reke Temenice na Dolenjskem. Kraj leži ob železnici in glavni cesti Ljubljana - Novo mesto. Staro jedro naselja z župnijsko cerkvijo stoji nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu.
Zgodovina
V rimskem času je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. V starih listinah se kot podžupnija kraj prvič omenja leta 1163. Kot trg pa je Trebnje prvič omenjenjo leta 1351. Župnijska Marijina cerkev je poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal slikar Matevž Langus. Pred cerkvijo stoji spomenik misionarju in škofu Frideriku Baragi. V strmem bregu nad glavno cesto pa stoji Trebanjski grad, domnevno postavljen okoli leta 1000. Ob koncu 18. stoletja je bilo Trebnje sedež okrajnega komisariata, pozneje tudi političnega, sodnega , davčnega in običajno tudi volilnega okraja, ter pomembna poštna postaja.
Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križišču cest in 1894 zgrajena dolenjska železnica in leta 1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržišča do premogovnika Krmelj. Kljub dobri prometni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središče poljedelske okolice. Po letu 1958, ko je Trebnje postalo središče občine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb, je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delovna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena večjih obrtnih con na Dolenjskem.
Viri: SURS, Wikipedia