Enoladijska cerkev je bila zgrajena konec 14., v začetku 15. stoletja, prva omemba pa sega v leto 1405. Verjetno je cerkev služila kot krstna kapela radovljiški prafari. Cerkvena ladja je pravokotna, v osnovi verjetno romanska, in je bila na prehodu iz 17. v 18. stoletje baročno obokana. Cerkvi so bili skozi čas prizidani tristrano sklenjeni zvezdnato obokani gotski prezbiterij, vhodna renesančna lopa z zidano prižnico, zvonik ter stranski kapeli.
Zanimiva je predvsem poslikava na vhodni fasadi, kjer najdemo gotske freske delavnice Suško, bodeškega mojstra iz sredine 15. stoletja. V notranjosti na severni steni najdemo fragmentarno ohranjen prizor prihoda sv. Treh kraljev izpod čopiča Jerneja iz Loke, ki je nastal v tridesetih letih 16. stoletja. Enega lepših slikovnih ciklov tega slikarja najdemo v cerkvi sv. Petra na Gori nad Begunjami.
Glavni oltar je delo Mateja Goričnika iz Radovljice in sestoji iz kipov sv. Jožefa in sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika Janeza Krstnika in ovalna slika sv. Magdalene iz leta 1913 sta delo Matije Bradaška. Južni stranski oltar je posvečen Janezu Nepomuku, severni stranski oltar pa sv. Martinu in je verjetno nastal okoli leta 1800.
Cerkev je zaradi svoje lege in obzidja verjetno služila kot zatočišče pred Turki, ki so leta 1475 nekaj mesecev ropali po Gorenjskem. O teh časih še danes priča zvonjenje ob enajstih dopoldan namesto opoldne, ki se razlega iz otoškega zvonika. Po ljudskem izročilu je namreč zvon začel sam zvoniti ob enajstih in s tem naznanil prihod Turkov.
Viri: TD Begunje