Med slikovitimi ozkimi uličicami gorenjske vasi Ljubno stoji cerkev Marije Udarjene. Čudežni pripetljaj v 17. stoletju je rodil romarsko pot, znano daleč naokoli. Pri obnovi cerkve je zidar udaril v Marijin kip, nastala je razpoka in iz nje pričela teči kri. Razpoka je ostala do danes, o legendi pa govorijo poslikave v cerkvi.
Prvi zapisi o cerkvi, ki je bila prvotno posvečena sv. Lovrencu, segajo v leto 1377. Iz poznejšega obdobja pa je znan zanimiv pripetljaj, ki je cerkev v Ljubnem spremenil v pomembno romarsko pot.
Ko so leta 1692 obnavljali cerkev, so kip Marije Pomočnice postavili v lopo za cerkvijo. Kot zidar je pri obnovi sodeloval Gregor Eržen, ki je imel dekle po imenu Marija. Ko je hodil mimo Marijinega kipa v lopi, je govoril, da ima nebeška mati sicer lepe oči, a da ima njegova Marija še lepše. Zazdelo se mu je, da mu je Marijin kip odkimal, češ da to ni res. To ga je tako razjezilo, da je s kladivom udaril v Marijino sence. Iz nastale razpoke je pritekla kri, ki se ni ustavila. Tedanji župnik Adam Gregor Engelman je poklical podobarja, ki naj bi udarjeno mesto na Marijinem kipu popravil in prebarval. Toda zaman, razpoka ni izginila vse do danes. Zidar Gregor je, da bi se oddolžil za nesrečo, odšel na romanje v Rim. Ko se je po dveh letih vrnil in pokleknil pred Marijo, se mu je ta v znamenje odpuščanja nasmehnila.
Marijin kip so po pripetljaju postavili na tron glavnega oltarja, zgodba pa je naslikana v oboku prezbiterija. Zgodba o udarjeni Mariji se je razvedela po vsej deželi in ljudje so začeli romati v Ljubno. Cerkve se je prijelo ime cerkev Marije Udarjene.
V 18. stoletju so se zato odločili za gradnjo nove cerkve, ki so ji pozneje ob strani prizidali kapelo sv. Treh kraljev. Leta 1820 je bila cerkev močno poškodovana v požaru, glavni oltar pa je ostal nedotaknjen.
Zgodovino cerkve izpričuje tudi njena notranjost. Strop pravokotne ladje je banjasto obokan in poslikan. Prezbiterij, na katerem je poslikana zgodba o udarjeni Mariji, je gotski.
Glavni oltar je bil sprva posvečen sv. Lovrencu, katerega sliko je po letu 1692 nadomestil kip Marije Udarjene. Okrog oltarja visijo številne votivne slike, med njimi tudi zaobljuba nekega grofa iz Petrinje na Hrvaškem. Ena najbolj zanimivih podob prikazuje dobro in slabo opravljeno spoved. Stranski oltarji so kamniti in izdelani v šestdesetih letih 19. stoletja v kamnoseški delavnici Janeza Vurnika.
Zvonik stoji samostojno in je bil pozidan v 18. stoletju.
Cerkev v Ljubnem je bila zelo dobro obiskana, vse dokler se ni v drugi polovici 19. stoletja romanje preusmerilo na Brezje. Romarji so radi obiskali obe cerkvi, zato so v zadnjih letih uredili pohodno pot, ki ju povezuje (Božja pot Ljubno – Brezje).
Viri: Radol´ca