Dom stoji pod vrhom Čemšeniške ali Velike planine. Prvo zavetišče so leta 1932 postavili študenti-planinci, blizu njega pa leta 1936 delavci-planinci leseno kočo, ki so jo imenovali Tinetova koča po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913-1945). Med vojno sta bili obe postojanki požgani. Člani planinske sekcije Kotredež PD Zagorje ob Savi so postavili in 26. avgusta 1950 odprli leseno kočo, zraven nje pa leta 1954 še manjšo leseno depandanso. Zaradi dotrajanosti stare koče in vedno večjega obiska je PD Zagorje zgradilo in 24. junija 1973 odprlo nov dom in ga poimenovalo po dr. Francu Golobu (1913-1971), predsedniku PD Zagorje od leta 1945 do smrti. Leta 1983 so s prizidkom dom še povečali.
V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v 4 sobah je 16 postelj, na skupnem ležišču pa 16 ležišč; WC, umivalnica; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, voda kapnica, elektrika, telefon, tovorna žičnica.
Razgled:
Na vzhodu vidimo Javor, Sveto planino, Mrzlico, Gore, Kopitnik in Veliko Kozje; na jugovzhodu je Kum, za njim so na obzorju Gorjanci, proti jugu in jugozahodu pa Kočevski Rog, Snežnik in Nanos; na zahodu vidimo v daljavi del Julijcev, pogled na pretežni del pa zakriva poraščen greben planine. Pod pobočjem na jugovzhodni strani vidimo dolino ob potoku Kotredeščica, na jugu košček doline Medije in del Izlak, zadaj pa Zasavsko sveto goro. Na južnem pobočju Čemšeniške planine je več vasi, med njimi tudi Čemšenik, po katerem ima gora ime. Na poti z Vranskega ali Trojan pa se večkrat odpre pogled proti severozahodu na Raduho, Menino planino, Kamniške in Savinjske Alpe ter na del Julijcev, na severu pa seže pogled prek Savinjske doline na Goro Oljko, Paški Kozjak in Pohorje.
Viri: PZS