VISOKOGORSKI GOZD OMOGOČA PLANINSKO ŽIVLJENJE
Gozd je prevladujoče in najznačilnejše rastje gora. Varuje rastišča in gozdno okolico pred erozijo, zadržuje vodo in oskrbuje pastirja z lesom. Prav zaradi paše in rudarjenja je bil prvotni gozd neusmiljeno posekan ali požgan (kasneje tudi zaradi smučarskega turizma). Na krčevinah alpskega bukovega gozda z macesnom in smreko so nastale pašne planine. Na prvotno rastje nas spominja staro zemljepisno ime – tromejni vrh Bukovec (1553 m).
Sedaj na Veliki planini ni gosto raščenega gozda, ki je bolj zdrav in drevesa v njem lahko dočakajo na stotine let, saj si med seboj delijo hranilne snovi in vodo. Prevladuje redek gozd in posamezna drevesa, ki pa so veliko bolj izpostavljena nevihtnim sunkom vetra, močnim nalivom in težkemu bremenu snega. Krošnje dreves so zato pridobile značilno asimetrično obliko. Na privetrni strani vej skorajda ni, ker daljše polomi veter in jim ne dovoli, da bi zrasle, zato iz živega debla štrlijo samo štrclji. Veje na zavetrni strani z vetrom plapolajo, se normalno razvijajo in obdržijo običajno obliko.
Iz pokrajine izstopajo viharniki. Z razklanimi krošnjami, ki jih lomijo strele, a z žilavimi koreninami, ki jih nobena sila ne izruje. Drevesa v samoti in nad prepadi vztrajajo navkljub skromnim življenjskim pogojem. Njihova lepota se ne razcveta v krošnjah, temveč živi v njihovi neupogljivosti in večnem kljubovanju.
Viri: http://www.velikaplanina.si/aktivnosti/poletne/ucna-pot-po-stopinjah-pastirjev/