Mošenjska cerkev velja za eno najstarejših na Slovenskem. Romanska bazilika z gotskimi in baročnimi predelavami ima ohranjene freske iz 15. stoletja. Župnijska cerkev sv. Andreja je obdana s starimi domačijami in še danes predstavlja središče vasi Mošnje.
Prva omemba cerkve sv. Andreja v Mošnjah sega v daljno leto 1154, ko je cerkev že stala. Pročelje je preprosto, brez pretiranega okrasja, a z lepim vhodnim portalom iz peračiškega tufa. Na zunanji strani prezbiterija in zvonika so ohranjene poslikave. Restavrirana je bila mogočna podoba sv. Krištofa iz 15. stoletja, ki je nekdaj veljal za priprošnjika pred nenadno smrtjo in ljudje so verjeli, da če zjutraj vidijo njegovo podobo, jih tega dne ne bo doletela nenadna smrt.
Cerkev je v osnovi triladijska romanska bazilika z zvišano osrednjo ladjo in nižjima stranskima. V gotiki je cerkev dobila na severni strani zvonik, na južni pa kapelo sv. Trojice, kjer je danes zakristija, ter tristrano zaključeni prezbiterij. V tem času sta bili povišani tudi stranski ladji ter novi prizidki, opremljeni z rebrastim obokom. V baroku je bil povišan prezbiterij, kar nakazuje tudi ohranjena gotska poslikava.
Arhitektura cerkve in njena poslikava sta precej raznovrstni. Iz obdobja gotike je ohranjen del stenske poslikave. Oltarni prostor severne stranske ladje naj bi poslikal neznani mojster v drugi polovici 15. stoletja, ki je sledil tradiciji Mojstra bohinjskega prezbiterija.
Rebra v oboku so okrašena, v poljih oboka so slike angelov. V loku sta sliki sv. Magdalene in sv. Helene. Freske na steni so le fragmentarno ohranjene, saj jih prekriva pozneje vzidani oltar. Ohranjena je le podoba klečečega moža, verjetno naročnika.
Cerkev ima pet oltarjev. Glavni oltar sv. Andreja je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika. Na tronu je kip sv. Andreja s križem, ob straneh pa kipi klečečih angelov ter sv. Petra in Pavla. Stranska oltarja sta posvečena sv. Štefanu ter sv. Kozmi in Damijanu, v stranskih kapelah pa Mariji, Materi dobrega sveta in sv. Družini. Slika v oltarju Matere dobrega sveta je iz 18. stoletja in je delo Fortunata Berganta iz Mekinj pri Kamniku.
Viri: www.slovenia.info