Kapelca, kot jo imenujejo domačini, je bila nekdaj znamenita romarska cerkev. Ob prihodu v Kropo vas pozdravi z vzvišeno lego sredi gozdnatega pobočja.
Podružnična cerkev Matere božje je med domačini bolj poznana kot Pri kapelci ali Kapelca. Graditi so jo začeli leta 1712 nad naseljem na mestu, kjer je sedem dečkov leta 1707 našlo Marijino milostno podobico – Kroparsko Mater božjo. Najprej so tam postavili oltarček in vanj dali najdeno podobico. Po čudežih, ki so se tu zgodili, je kraj postal cilj številnih romarjev. Na mestu oltarja so Kroparji sezidali cerkev. Romarska pot je pozneje zamrla.
Tloris cerkve je potegnjen osmerokotnik s kvadratnim prezbiterijem. Cerkev je primer baročne arhitekture. Zvonik so povišali sredi 19. stoletja in je visok kar 56 metrov. Oblikovno izstopa njegova novogotska streha.
Oprema cerkve je predvsem poznobaročna. Glavni oltar ima v niši podobo Matere božje, ki jo držita dva angela. Ob straneh so kipi svetnikov Florjana, Joahima, Ane in Nikolaja. Za glavnim oltarjem je slabo ohranjena slika Kroparske Marije s prikazom čudežne obuditve otroka, ki jo pripisujejo kranjskemu slikarju Leopoldu Layerju.
V stranskih oltarjih sta sliki sv. Treh kraljev in Križanje, deli Leopolda Layerja. V cerkvi je tudi vrsta votivnih slik in fresk, povezanih z legendo o milostni podobici. O tem govori velika votivna slika v ladji in freski na slavoločni steni (ti sta delo Matije Bradaška). Med votivnimi slikami je tudi Odkritje čaščene Marijine podobe, ki se pripisuje domačemu slikarju Janezu Krstniku Potočniku.
H Kapelci vodi pešpot. Pri hiši Kropa 7 zavijete v hrib in pot vas bo privedla do cerkve in vikarjeve hiše ob njej.
Viri: Radol´ca