Prvo omembo župnijske cerkve najdemo v letu 1403, v svoji osnovi pa je nedvomno starejša. Takrat je spadala pod posest blejskega gospostva briksenskih škofov. V letu 1468 so Begunje omenjene kot podružnica radovljiške župnije, leta 1787 pa postanejo samostojna župnija.
V sedanji podobi je bila cerkev dograjena leta 1740. Novo, v baročnem slogu zgrajeno cerkev in župnišče so prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Hud vihar je leta 1824 opustošil streho na zvoniku, zato so zgradili novega, višjega, in mu dali današnjo podobo. Do leta 1877 je bil iz graščine napeljan ob zvoniku poseben pokrit most na kor, ki je grajski gospodi omogočal, da je ločeno od ostalih ljudi prihajala v cerkev k bogoslužju.
Oltarne slike so delo Leopolda Layerja (1752-1828) iz Kranja. Stranski kamniti oltar Matere Božje s sliko je bil prenešen iz nekdanje kapele z gradu Kamen. Zadnja stranska oltarja sv. Valentina in sv. Izidorja je 1877 naredil radovljiški kamnosek in kipar Janez Vurnik. Največji okras je cerkev dobila v letih 1894 in 1897, ko je nastala poznonazarenska poslikava notranjščine, ki velja za najboljše delo Matije Bradaška iz Kranja. V župniji hranijo sliko sv. Urha, delo Leopolda Layerja, in oltarno sliko Srca Jezusovega, ki jo je naslikal Ivan Grohar.
Viri: TD Begunje