Nekako dvesto, tristo metrov pod izvirom Radovne pod Gogalovo domačijo stojita pred strmo, osojno steno Pokljuke t.i. Psnakova žaga in mlin. Tam torej, kjer ima reka že dovolj moči za pogon vodnih koles za mlinski kamen in za žago venecijanko. Vode v zgornjem toku Radovne ni v izobilju, zato sta mlin in žaga obratovala le občasno – ob veliki vodi (med spomladanskim taljenjem snega v maju in juniju ter med jesenskim deževjem v septembru in oktobru). In še tedaj je bila njena izraba izredno skrbno, domišljeno usklajena, saj je ista voda poganjala vodno kolo mlina in nato še žage. Mlin je enocelična stavba brez stropa. Takšna oblika ostrešja je sicer značilna za preprostejše, mlajše pastirske hleve in senike, ki imajo čelni zatrep iz vodoravno položenih tramov, ti pa so vezani z nosilnimi strešnimi tramovi, na katere so pritrjene skodle ali deske.
V mlinu je le en »črni kamen« za mletje rži, ovsa, ječmena in ajde, torej tistih žitaric, ki so uspevale na skromnih njivah v tej alpski dolini. Deloval je le za potrebe domačij v Zgornji Radovni in tako ni bilo treba voziti žita v bolj oddaljeni mlin v Srednjo Radovno ali v Mojstrano. Za mlinom ob rakah stoji lesena žaga, t.i. venecijanka, z enim ali dvema listoma, kar je bilo odvisno od količine vode. Ima navpični delovni hod, kar je doseženo s posebnim povezovalnim mehanizmom do pogonskega vodnega kolesa. En rez po dolžini smrekovega hloda je trajal približno dvajset minut, na dan – na »en šiht« - pa je bilo mogoče razrezati do 1 m3 lesa. Žaga in mlin sta delala hkrati, tako da je isti delavec občasno, med enim rezom na žagi, opravil potrebno delo oziroma nadzor tudi v mlinu.
Kdaj sta bila zgrajena, ni znano, za potrebe Psnakove domačije pa sta obratovala še do sedemdesetih let. V pozabi sta ostala vse do leta 1992, ko ju je lastnik Alojz Lipovec začel obnavljati. Tako je bila v letu 1998 žaga urejena za ponovno, a tokrat le »muzejsko« obratovanje. Obe stavbi pričata o zgodovinskem tehnološkem zanimivem primeru nekdanjega ljudskega znanja in dela ter pretanjene, domišljene človekove prilagodljivosti naravnim danostim.
Viri: www.slovenia.info