Jesenice so središče Občine Jesenice. Imajo 12926 prebivalcev (moški: 6451, ženske: 6475), površino 8,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 576 m.
Zgodovina
Menjava rodbin in nastanek Kranjske industrijske družbe
Gospodarsko pomemben je nagel napredek na področju železarstva in s tem povezana menjava lastnikov določenih fužinskih obratov. Leta 1766 je namreč rodbino Bucellenijev na Savi zamenjala rodbina Ruard, leta 1752 pa je plavške in javorniške obrate prevzela družina Zois. Neke organizirane oblike poslovanja med rodbinama sicer ni bilo, kljub temu pa so oboji doživljali razcvet. Toda tudi temu je sledila doba stagnacije, s prodiranjem kapitalističnega liberalizma.
Gorenjske fužine so postajale sredi 19. stoletja, v svetovnem merilu, vse bolj zastarele in pojavila se je potreba po posodabljanju. Za kaj takega je bila potrebna velika količina finančnih sredstev, ki pa jih ne rodbina Zois ne rodbina Ruard nista imeli. Pomoč sta poiskali pri ljubljanskih bankirjih in rodbini Luckmann. Ti so poleg posodobitve tedanjih fužin vložili svoj denar tudi v ustanovitev nove delniške družbe, ki so jo leta 1869 pod imenom Kranjska industrijska družba (KID) vpisali v trgovski register z ustanovnim kapitalom 600.000 goldinarjev. Družbeniki so bili Luckmanni in Zoisi pozneje pa tudi Ruardi. Leta 1873 so s skupnimi močmi odkupili železarne v Tržiču, dejavnost pa so čez eno leto razširili še na področje Hrvaške.
S tem so se prvič združile vse fužine na Gorenjskem pod skupnim upravnim in tehničnim vodstvom. Upravni sedež KID-a je bil v Ljubljani, gospodarski pa na Jesenicah. Prvi predsednik družbe je bil Michelangelo Zois, tehnični ravnatelj pa Karl Luckmann. Največji uspeh v tem obdobju je bilo odkritje postopka za pridobivanje feromangana v javorniškem plavžu. Za postopek so prejeli na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 zlato kolajno in praktično čez noč postali središče svetovnega zanimanja. Železarna je s tem postala pionir in tehnični izumitelj v zgodovini železarstva.
Potem ko je Kranjska industrijska družba v Trstu zgradila nove plavže, ki so proizvajali boljši in cenejši grodelj, so zastarele savske in javorniške plavže leta 1897 in 1904 ugasnili ter uvedli predelovalne obrate ter Siemens-Martinove peči.
Kljub uspehom KID na tehnološkem področju pa je bilo prisotno nezadovoljstvo delavcev, saj je bil njihov položaj dokaj slab. Delali so tudi po deset ur na dan, ne glede na spol. Otroci in ženske so za enako delo kot moški prejemali le polovičen zaslužek.
Viri: SURS, Wikipedia