Nekoč samostanska, danes pa župnijska cerkev ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino.
Leta 1238 je ob tej kapeli nastal samostan dominikank. Cerkev je po prenovi, ki se je začela leta 1732 in zaključila leta 1771, dobila značilne elemente italijanske arhitekture z dvoransko zasnovo s poglobljenim ostenjem v obliki kapele, v kateri sta postavljena oltarja, in s svetlobnim nadstropjem. Notranjost je zasnovana po vzoru uršulinske cerkve v Ljubljani, pročelje pa nedvomno nakazuje, da je arhitekt vzore poiskal v pročelju ljubljanskega rotovža.
To poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa.
Na koru visijo štiri slike Marijinega življenja, ki so delo najplodovitejšega baročnega slikarja na Slovenskem Jeana Valentina Metzingerja, rojenega 1699. v St. Avoldu v Loreni.
Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki ima svoje stalno mesto na glavnem oltarju med tronom in tabernakljem. Je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli 1220. Od srednjega veka dalje kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Domneva se, da je kip ob ustanoviti samostana podaril patriarh Berltold II.
Pod cerkvijo so znamenite katakombe.
Viri: TIC Cerklje