Na ravnini med Žalcem in Petrovčami je bil po vzoru Schönbrunna v letih 1754-1760 sezidan dvorec Novo Celje. Sezidati ga je dal Anton Gaisruck. Stavba ima pritličje, gosposko nadstropje in dve medetaži. Palača pravokotnega tlorisa ima trinajstosno glavno pročelje, bogato členjeno baročno fasado z vhodnim portalom v rizalitu, ki obsega tri osrednje osi. Ob straneh portala sta restavrirani plastiki Herkula in Anteja (ali Samsona) kiparja Veita Koenigerja. Zatrep krasi velik grb Gaisruckov. Do dvorca vodi pot v osi vhoda po dolgem drevoredu.
Notranjost s široko vhodno avlo, dvoramnim stopniščem, kapelo, poslikano z Marijinim ciklom (Anton Lerchinger), najdeno v pritličju, je simetrično zasnovana in bogato baročno opremljena. Nadstropje ima reprezentančno dvorano s štukom in oljnimi slikami J. Vincenza Lederwascha in nize prostorov levo in desno od nje. Koenigerjeve plastike muz s stopnišča so v Narodnem muzeju v Ljubljani, del notranje opreme hrani Mestni muzej v Ljubljani.
Nekdanjo ureditev vrta je v poznem baroku oblikovala osno zasnovana, z dvojnim drevoredom obsajena dostopna pot. Ta je vodila od velikega razpela ob cesti na severu do dvorca in se na južni strani dvorca nadaljevala vse do Savinje ter do vrtnega parterja ob njej, ki se je razprostiral daleč na zahod. Sestavljali so ga simetrično razporejeni razdelki, ki so bili ob dvorcu bogato ornamentirani, od dvorca bolj oddaljeni so bili preprostejši. Potezo so v času klasicizma zaključili z Apolonovim templjem. V 19. stoletju so na vzhodu uredili vrtni del z gosto zasajenim drevjem, raznolikimi grmovnicami in cvetjem. Površine vrta so delno degradirane s pozidavo.
Viri: www.slovenia.info