Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

Celje, Savinjska

KJE PRESPATI?

Hoteli

Hoteli

Apartmaji in prenočišča

Apartmaji in prenočišča

Kampi

Kampi

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Domovi

Domovi

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

KAJ POČETI?

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

Muzeji in galerije

Muzeji in galerije

Razstave, sejmi, kongresi

Razstave, sejmi, kongresi

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost

Kino, gledališče in opera

Kino, gledališče in opera

Čebelarstvo in medičarstvo

Čebelarstvo in medičarstvo

Kozmetična dejavnost

Kozmetična dejavnost

Manikura in pedikura

Manikura in pedikura

Nega telesa

Nega telesa

Kovaštvo

Kovaštvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Mehanika in finomehanika

Mehanika in finomehanika

Urarstvo

Urarstvo

Antikvariati in starinarnice

Antikvariati in starinarnice

Darila, spominki in domača obrt

Darila, spominki in domača obrt

Fitnes in skupinske vadbe

Fitnes in skupinske vadbe

Knjižnice in čitalnice

Knjižnice in čitalnice

Smučarski centri

Smučarski centri

KJE SE OKREPČATI?

Gostilne in restavracije

Gostilne in restavracije

Picerije in špageterije

Picerije in špageterije

Hitra prehrana

Hitra prehrana

Pekarstvo in slaščičarstvo

Pekarstvo in slaščičarstvo

Bar

Bar

Catering

Catering

Dostava hrane

Dostava hrane

Pijače

Pijače

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Vinogradništvo in vinoteke

Vinogradništvo in vinoteke

Podrobnosti

Kratek opis

Celje je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Po številu prebivalcev je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Naselje ima 37959 prebivalcev (moški: 18929, ženske: 19030) ter površino 22,7 km2.

Zgodovina mesta

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579 V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.

Viri: SURS, Wikipedia