Sredi vasi Šempeter v Savinjski dolini je nedaleč od cerkve sv. Petra za živo mejo skrit eden najbolj znamenitih antičnih spomenikov v Sloveniji. Gre za rekonstruirane nagrobnike bogatih družin iz nekdanje Celeje. Grobove so odkopali po l. 1952 pod nadzorom Josipa Klemenca in drugih arheologov. Vodja izkopavanj ima v arheološkem parku manjši spomenik. Iz spolij je grobnice rekonstruiral arhitekt Jaroslav Černigoj.
Rimljani so imeli navado pokopavati pokojne ob cestah izven utrjenih mest. Eno takšnih grobišč je preplavila in s prodom prekrila Savinja. Arheologi so odkrili številne marmorne spomenike, podobne našim kapelicam, in jih rekonstruirali. Ugotovili so, da je veliko grobišče nastalo med vladanjem Trajana in dinastije Severov (96-235).
Bogate družine, za večno vklesane v kamnite spomenike, so bile: Enijci, Sekundini, Priskiani, Spektaciji in Vindoniji. Na zatrepih streh marmornih nagrobnikov so stražile klesane gorgone ali grifoni. V niše so pogosto postavljali portrete umrlih. Na podstavkih pod njimi so mitske zgodbe o vstajenju, kakršna je Herkulovo reševanje Alkestis ali zgodba o ljubezni Orfeja in lepe Evridike. Številni oblikovani reliefi sodijo v noriško stilno skupino. Poleg grobov bogatih so grobovi revnejših, osvobojencev in sužnjev. Med simbolnimi napisi na spomenikih so številne reliefne podobe. Manj atraktiven del nekropole je še ob stari cesti Šempeter-Celje.
Arheološko najdišče je v poletni sezoni redno odprto.
Grobnica Spektacijev je najvišja med vsemi in meri v višino več kot osem metrov. Gaj Spektacij Finit, župan Celeie, jo je postavil zase in za svojega sina Gaja Spektacija Priscijana, najverjetneje pa tudi za svojo ženo. Točnega časovnega nastanka grobnice se ne da določiti, sklepajo pa, da je grobnica spadala v čas vlade Marka Avrelija (161–180) ali v obdobje vlade Septimija Severa (193–211).
Grobnico krasijo številni reliefi, vsak od njih pa pripoveduje svojo zgodbo. Na spodnji strani so reliefi, ki nam od desne proti levi pripovedujejo zgodbo o Ifigeniji. Vogalni reliefi, ki upodabljajo štiri letne čase in dvojčka Kastorja in Poluksa, dopolnjujejo bogat okras pepelnice. Nad preklado, na kateri je upodobljen boj živali, je plošča z napisom, ki govori o lastnikih grobnice. Pod baldahinasto streho v gornjem delu grobnice so kipi vseh treh pokojnikov, sleme grobnice pa na sprednji strani krasi Meduzina glava, ki varuje počivališče umrlih.
Posebna ponudba:
Vzhodno od rimske nekropole so našli ostanke rimske ceste Akvileja–Emona–Celeia–Poetovio, ki je potekala od današnjega Ogleja v Italiji preko Ljubljane in Celja do Ptuja. Vozišče, ki je teklo vzdolž celotne nekropole, je v širino merilo 6 metrov, skupaj z obcestnima jarkoma pa je bila cesta široka 9 metrov. V Šempetru se še danes ob tristo metrov dolgi rimski cesti vrstijo obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov iz časa Rimljanov. Rimska cesta je od Arheološkega parka Rimska nekropola oddaljena slabih 5 minut počasne hoje.
Viri: www.slovenia.info