Koča stoji na prisojni strani malo pod vrhom Črnega vrha (1291 m). PD Cerkno je leta 1957 prevzelo v upravljanje nekdanje italijansko vojaško poslopje in ga preuredilo v planinsko postojanko; kočo so odprli 2. junija 1957. Leta 1960 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so postojanko obnovili in na novo opremili. Ko se je na Črnem vrhu razvilo tudi smučarsko središče, je PD Cerkno zadržalo za planinsko postojanko desno tretjino poslopja, ga obnovilo in posodobilo. V sredini je restavracija, last Hotela Cerkno, leva tretjina je lovski dom. Za restavracijo skrbi v poletni sezoni PD Cerkno.
Koča je odprta od začetka junija do konca septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, v zimski sezoni pa vsak dan.V restavraciji je 200 sedežev, točilni pult. V koči je v gostinskem prostoru 30 sedežev, toliko pa tudi pri mizah pred kočo; v dveh sobah so 4 postelje; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinska in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.
Razgled:
Od koče je razgled proti vzhodu, jugu in zahodu, z bližnjega Črnega vrha pa tudi proti severu. Proti vzhodu vidimo gorsko sleme med Črnim vrhom in Blegošem ter južna pobočja, ki padajo proti ozkim dolinam Cerknice, Kopačnice in Volaščice ter njenih pritokov; na južni strani je v bližini Cerkljansko in Idrijsko hribovje, zadaj pa vidimo Trnovski gozd z Malim Golakom, jugozahodno pa Banjško planoto; na južnih pobočjih Črnega vrha vidimo razloženo naselje Gorenji Novaki, ob vznožju pa dolino Cerknice z Dolenjimi Novaki; na zahodni strani se dvigata Kojca in Porezen; razgled od zahoda proti severu se najprej ustavi na hribovitem svetu z razloženim naseljem Davča, potem pa na vrhovih vzhodnega dela Spodnjih Bohinjskih gora, na Lajnarju in Dravhu nad Sorico, na Julijcih s Triglavom, na Ratitovcu in Karavankah ter na severnem delu Škofjeloškega pogorja nad Selško dolino in na Kamniških Alpah na obzorju.
Zanimivejše ture:
Bolnica Franja (600 m), skozi Dolenje Novake - 2 h.
Zavetišče na Robidenskem brdu (857 m) - 1 h 15.
Viri: PZS