Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel. V dveh gostinskih prostorih je 64 sedežev, točilni pult; v 3 sobah je 15 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje.
Razgled:
Od koče je razgled omejen, zato pojdimo na vrh Blegoša, od koder je prelep razgled. Proti vzhodu se vrstijo vrhovi Škofjeloškega pogorja Koprivnik, Mladi vrh, Malenski vrh in Lubnik, Polhograjsko hribovje s Toščem in Posavsko hribovje s Kumom; proti jugu vidimo pobočje Blegoša nad dolinama Logarščice in Kopačnice, delček Poljanske doline, nad njo Žirovske in Idrijske hribe, na obzorju pa Snežnik, Javornike in Trnovski gozd; na zahodu je v bližini Porezen, naprej pa Spodnje Bohinjske gore; severozahodno se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim vidimo Julijce s Triglavom; na severu so nad gorenjsko ravnino Karavanke s Stolom in Begunjščico ter Kamniške Alpe s Storžičem, Kočno, Grintovcem, Krvavcem, Skuto in Veliko planino, blizu pa vidimo severna pobočja Škofjeloškega pogorja proti Selški dolini, nad njo Dražgoško goro z Dražgošami na njenem pobočju ter Jelovico.
Viri: PZS