Ljubljanska stolnica stoji nad Pogačarjevim trgom in ob Ciril-Metodovem trgu v jedru srednjeveškega mesta. Po naročilu Akademije operosorum so jo postavili na novo, na temelje podrte romansko-gotske triladijske cerkve z dolgim korom, ki je bila škofovski sedež od l. 1461 naprej. Ostanek starejše cerkve je sklepnik s Kristusom, vzidan v pročelje ob vhodu. V zunanje zidove je vzidanih več rimskih nagrobnikov. V nišah pročelij so gotska pieta ter kipi pomembnih škofov in svetnikov. Načrte dvostolpne cerkve je l. 1701 narisal jezuit Andrea Pozzo, zidavo pa je po l. 1704 vodil Gregor Maček st. Katedrala ima tlorisno obliko latinskega križa. Zasnova je povzeta po cerkvi Il Gesu v Rimu. Vzdolžno dvorano na vsaki strani obrobljajo po štiri kapele. Nad križiščem so l. 1841 dogradili kupolo (stavbenik M. Medved). Nova zahodna bronasta vrata je oblikoval Tone Demšar, nova južna bronasta vrata pa Mirsad Begić (1996). Demšar je oblikoval reliefe z zgodovino slovenskega ozemlja, ki jo obvladujejo trije pomembni škofi in blagoslavlja papež Janez Pavel II. Begić je likovno bolj suvereno izoblikoval mrtvega Kristusa. Iz njegove žrtve rastejo podobe škofov ljubljanske škofije v preteklem stoletju.
Notranjost je do l. 1723 poslikal Giulio Quaglio s sodelavci. Kiparsko opremo so izklesali Angelo Putti (kipi emonskih škofov, simboli temperamentov, portret kanonika J. G. Dolničarja), Francesco Robba (oltar Rešnjega telesa z razgibanima angeloma v prečni ladji) in drugi. Novo zgrajeno kupolo je sredi 19. stoletja poslikal Matevž Langus. Avtor oltarne slike sv. Miklavža v prezbiteriju je Pietro Liberi. Škofovsko katedro, krstilnik in Križevo kapelo ob prižnici je v petdesetih letih preteklega stoletja izrisal Jože Plečnik. Po prenovi prezbiterija l. 1970 (arhitekt Anton Bitenc) so dodali reliefe križevega pota (kipar France Gorše).
Stolnica je vzorčna stavba zrelega rimskega baroka v Sloveniji. Okoli nje stojijo nadškofijska palača, semenišče in veliko župnišče. Cerkev je redno odprta.
Viri: www.slovenia.info