Med ljubljansko stolnico in nizom tržnic stoji razsežna in na prvi pogled dolgočasna palača, trinadstropna v smeri reke in dvonadstropna ob glavnem vhodu. Glavno pročelje ima kar enajst osi. Čokato stavbo z odprtim dvoriščem v sredini na severni in zahodni strani poudarjajo rizaliti. Zgradbo je zasnoval stavbenik Carlo Martinuzzi v prvem desetletju 18. stoletja. Prizidani Peerov trakt ob Ljubljanici je uredil stavbenik Candido Zulliani l. 1758. Stavba bi ostala povprečna, če je ne bi krasil Mislejev portal (1714). Portal sestavljata dva kamnita Herkula (Gibraltar kot konec znanega sveta), ki podpirata kapitela s preklado in napisom Virtuti et Musis (Krepostim in umetnostim) v posebni kartuši. Vmes so simbolični reliefi. Portal je nastal v delavnici kamnoseka Luke Misleja. Kipe je izklesal Angelo Putti.
Največja dragocenost je baročna semeniška knjižnica v nadstropju. Prostor knjižnice so sezidali samostojno l. 1710. Dvoetažni prostor je na opremo in poslikavo čakal do l. 1725. Iluzionistične freske oboka knjižnice je naslikal Giulio Quaglio (1721) skupaj s sinom Raffaelom. Okoli alegorije Teologije je zbrana simbolika, ki povezuje antiko in učenost krščanstva. V hrastovih omarah, ki so delo mizarja Josip Wer(ganta) iz leta 1725, so ob stenah knjige razvrščene po prvotnem sistemu. Sredi prostora so klopi, velika miza in par globusov. Semeniška knjižnica je najstarejša javna znanstvena knjižnica v Sloveniji. Zaposlenega knjižničarja so imeli od l. 1742.
Semeniško knjižnico sestavljajo različne zbirke, med njimi »stara« knjižnica, zavarovana kot kulturni spomenik. Druge zbirke so še: »duhovna« knjižnica s teološkimi knjigami in revijami, »cirilska« knjižnica ali »knjižnica slovenskih bogoslovcev« z leposlovnimi, neteološkimi knjigami in revijami in zbirka slovenskega verskega tiska. Vsak del ima lasten abecedni katalog, stvarnega kataloga ni. V starejši zbirki knjižnice je 7000 knjig, med njimi 22 inkunabul, 377 latinskih, nemških in slovenskih rokopisov in posebna zbirka opernih libretov. Znamenita mala latinska biblija iz 13. stoletja je imenovana Hrenova biblija. Med baročnimi rokopisi je dragocena zbirka dokumentov ljubljanskega zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja.
Pritličje (klet) so preuredili v pokrito tržnico. Knjižnico je mogoče obiskati ob vnaprejšnji najavi.
Viri: www.slovenia.info