Na Rožnem hribu nad Idrijo se kot premišljena urbanistična dominanta mesta dviga cerkev svetega Antona Padovanskega, ki jo dopolnjuje imenitna scenska zasnova Kalvarije na vzpetini nad cerkvijo. Svetišče in Kalvarija sta idealno usklajeni z naravno konfiguracijo terena in nudita široke razglede na mesto in okolico.
Rudarji so si izbrali svetega Antona Padovanskega za varuha pred nesrečami, ki so jim noč in dan grozile pri delu v jami. Najprej so na hribu postavili znamenje s svetnikovo podobo, pozneje leseno kapelico, leta 1678 pa je bila po zaslugi rudniškega predstojnika že sezidana cerkev v današnji obliki. Za prenos gradbenega materiala in druga težaška opravila so rudarji poskrbeli z množičnim prostovoljnim delom. Zvonik so prizidali k fasadi šele leta 1805, medtem ko je bila Kalvarija s 13 kapelicami - postajami križevega pota in veliko zgornjo kapelo urejena že leta 1766. V starejših obdobjih so pri cerkvi svetega Antona prirejali celo pasijonske igre, do danes pa je ostala priljubljeno zbirališče mladine, meščanov in ob praznikih tudi romarjev iz okolice.
Notranjščina cerkve je oblikovana po značilnih pravilih podeželske baročne arhitekture, slikarski in kiparski izdelki na oltarjih pa so delo domačih podobarjev 19. stoletja. Veliki oltar je leta 1837 naredil mojster Luka Čeferin, doma iz Leskovice pod Blegošem, ki je živel in delal v Idriji. Kompleks svetega Antona in Kalvarije je vzorčni primer sožitja med stavbarstvom in krajino.
Viri: TIC Idrija