Znamenita božja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božji, srednja nosi patrocinij Glej človeka (Ecce homo), južna pa Lurške Matere božje.
ZGODOVINSKI ORIS.
Zgodovina cerkva in stavbni razvoj kompleksa zaradi pomanjkanja arhivskih listin še nista v celoti pojasnjena. Na podlagi Valvasorjeve omembe in drugih zgodovinskih okoliščin so nekateri pisci mnenja, da je cerkve gradil viteški red templarjev že v drugi polovici 12. stoletja. Zanesljivo je v današnjih Rosalnicah, ki se kot naselje (Rosendorf) v arhivskih virih prvič pojavijo leta 1490, cerkev stala vsaj že leta 1228, ko je cerkveno upravo v Beli krajini, takrat imenovani Metlika, z listino na novo izoblikoval oglejski patriarh Bartold Andeški s posredovanjem grofice Zofije Višnjegorske, ki je posedovala patronatske pravice. Verjetno je bil pri rosalniški cerkvi sedež ene najstarejših župnij v Beli krajini, saj se v listini med pričami omenja tedanji župnik Henrik (de sancta Maria).Vendar je patriarh Bertold z ustanovitvijo župnije sv. Petra v Črnomlju vse tedanje cerkve v Beli krajini, v Rosalnicah, Semiču, Vinici in Podzemlju, postavil v njej podrejen položaj.
Kdaj so naštete (sprva lastniške) cerkve nastale, je več razlag. Po eni strani so lahko nastale šele v začetku 13. stoletja, ko so Višnjegorci oziroma Andeški osvojili Belo krajino, zato so posedovali tudi patronatske pravice, po drugi pa bi lahko obstajale še pred ali po ustanovitvi zagrebške škofije (okoli leta 1093), ki si je lastila jurisdikcijo nad tem ozemljem. V vsakem primeru se v Rosalnicah oziroma v Logu (apud Augiam, Nawa…), kot se je takrat imenoval, od 16. stoletja omenja le ena cerkev: prvič leta 1275. Leta 1268 je župnijo Črnomelj z vsemi podružnicami pridobil Nemški viteški red v Ljubljani. Čeprav se župnija v Rosalnicah (Logu) navaja v seznamu papeških desetin oglejskega patriarha iz leta 1296, je imel črnomaljski župnik in komtur od sredine 14. stoletja nadrejen status. Sedež župnije je bil pri (danes severni) Marijini cerkvi v Rosalnicah, kasneje, verjetno v šestem ali sedmem desetletju 15. stoletja, pa se je zaradi nenehnih turških napadov, zlasti leta 1469, preselil k cerkvi sv. Nikolaja v mestu Metlika, od 15. stoletja imenovanem Novi trg. Znotraj mestnega obzidja so križevniki na začetku 14. stoletja zgradili tudi nov sedež reda, komendo. Prej so bili nastanjeni v stavbah (samostanu) v neposredni bližini Marijine cerkve, katerih temelji so prišli na dan ob nedavnih arheoloških raziskavah.
V prvi polovici 15. stoletja so se v Rosalnice zatekli tudi frančiškani, begunci iz Bosne, dokler se leta 1469 niso dokončno naselili v Novem mestu. Kljub nemirnemu 15. stoletju cerkev v Rosalnicah ni stagnirala, saj se je v drugi polovici 15. stoletja ali v prvi polovici 16. stoletja razvila v pomembno romarsko središče, ko so kot zadnjo zgradili srednjo cerkev. Od takrat izvira tudi ime Tri fare, ki jih prvi omenja šele Valvasor. Romarski shodi so največji razmah doživeli v 18. in 19. stoletju, ko so k Trem faram romali Žumberčani, Hrvatje, Slovenci, celo pravoslavni, kar gotovo središču daje širši verski in kulturni karakter.
CERKEV GLEJ ČLOVEK.
Srednja cerkev je glede na stavbne člene bržčas kot zadnja nastala ob koncu 15. ali v začetku 16. stoletja. V 17. stoletju so na zahodni strani prizidali zvonik, v 18. stoletju pa dozidali lopo in notranjščino ladje spremenili v nepravilni oktogon s kupolo. V 19. in 20. stoletju so sledila obnovitvena dela, ki pa so historično pričevalnost cerkve močno okrnila. Prvotno sta cerkev sestavljala enopolni prezbiterij s petosminskim sklepom, ki ga zunaj obdajajo štirje enkrat stopnjevani oporniki s talnim zidcem, in skorajda kvadratna ladja. Od gotskih stavbnih členov sta se ohranila le obočni sistem z rebri klinastega profila na geometričnih konzolah in šilasti slavolok, medtem ko so okna zazidana. Rebra oblikujejo križno obočno shemo brez prečnega rebra, sečišča reber pa krasita sklepnika v obliki rozet. Vse obočne člene prekrivajo debele plasti recentnih beležev. Od opreme je potrebno najprej omeniti glavni oltar s konca 18. stoletja. V osrednji niši vidimo podobo bičanega Kristusa, levo in desno stojita sv. Kozma in sv. Damjan, na lokih pa naj bi bila sv. Peter in sv. Pavel. V atiki je poleg angelov in puttov upodobljen Kristus na zemeljski obli. Med posebne zanimivosti cerkve pa sodi oltar v ladji s kipom Matere božje z mrtvim Kristusom. Nastal je v prvi polovici 18. stoletja, častile pa so ga predvsem tiste ženske, ki so iskale primernega moža. Sicer pa v cerkvi izstopajo še stenske slike iz leta 1862, delo slikarja Jurija Tavčarja iz Idrije, učenca Josipa Egartnerja. V močnih živih barvah so v prezbiteriju upodobljeni prizori iz življenja svetnikov (Poklicanje sv. Petra, Večerja v Emausu), v ladji pa na stenah Marija zavetnica s plaščem in Rožnovenska Mati božja, Marija Magdalena, Jezus dobri pastir ter sv. Peter, medtem ko so kupolo zavzeli prizori iz cikla sedmih Marijinih žalosti.
Viri: www.slovenia.info