Metlika je središče Občine Metlika. Ima 3196 prebivalcev (moški: 1606, ženske: 1590), površino 8,3 km2 in povprečno nadmorsko višino 175 m.
Ozemlje na robu Bele krajine, kjer stoji današnja Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki. Prvotno naselje je nastalo pri današnjih Rosalnicah (vas pri Metliki), pozneje pa se je premaknilo pod metliški grad. Takrat imenovani Novi trg je mestne pravice dobil že pred letom 1335 od goriško-tirolskega grofa Henrika II, vendar ta listina o podelitvi mestnih pravic ni ohranjena. Leta 1365 je mestne pravice Metliki potrdil goriško-tirolski grof Albreht IV. K tako zgodnji pridobitvi teh pravic so pripomogli tudi turki, ki so leta 1408 prvič napadli Metliko, s tem pa tudi današnje ozemlje Slovenije in Sveto rimsko cesarstvo. V naslednjih 170 letih so jo izropali in požgali še 17-krat.
Po mestu je pustošila kuga in druge bolezni. V 16. stoletju, z nastopom protestantizma je dosegla enega svojih kulturnih viškov, takrat so v mestu odprli tudi prvo šolo. Koncem 17. stoletja je Metliko prizadel še hud potres. V 18. stoletju, leta 1705, je mesto do tal pogorelo. Metlika je v tem stoletju doživela čarovniški proces in kmečki upor. Zgrajen je bil leseni most preko Kolpe, in Metličani so igrali Linhartovo Županovo Micko.
Pomen Metlike se je povečal v času Ilirskih provinc. Leta 1850 so v Metliki ustanovili mestno godbo, leta 1865 pa narodno čitalnico. Leta 1869 je bila na pobudo metliškega graščaka Jožefa Savinška v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem. Meščani so ustanovili tudi Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico. Malo pred koncem stoletja je bila v Metliki zgrajena osnovna šola.
Zaradi nazadovanja gospodarstva se je konec 19. in v začetku 20. stoletja pričelo izseljevanje, večinoma obubožanih kmetov, predvsem v Ameriko. Leta 1906 je bilo ustanovljeno delavsko izobraževalno društvo Danica, leto pozneje pa Belokranjski Sokol, v katerega so se vključili predvsem izobraženci in napredni metličani. Leta 1907 je bil ustanovljen Godbeni klub, ki je imel kvaliteten godalni orkester. 25. maja 1914 je bila odprta belokranjska železniška proga in železniška postaja.
Po prvi svetovni vojni je Metlika gospodarsko in kulturno dobro napredovala. Dobila je elektriko, vodovod, preko Kolpe je bil zgrajen nov železni cestni most. V Metliki je bilo ustanovljeno Tujskoprometno in olepševalno društvo, ki naj bi skrbelo za turizem in lepši videz mesta. Leta 1931 dobi Metlika lastni okraj, ki pa je bil po petih letih ukinjen. Tik pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen sokolski dom, ki je pozneje postal pomembno kulturno žarišče.
Leta 1941 so Nemci napadli Jugoslavijo in okupirali tudi Metliko, kasneje pa so jo dobili Italijani. Spomladi 1942 so šli Metličani množično k partizanom. 8. septembra 1943 je Italija kapitulirala, in Metlika je postala svobodno mesto, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. Najhujše boje je doživela med 10. in 16. julijem leta 1944, ko so se bili srditi boji med partizani in sovražniki v okolici mesta. Tega leta je Metlika dobila gimnazijo. Vojne, ki je od Metličanov zahtevala 73 življenj, je bilo 9. maja 1945 konec.
Po 2. svetovni vojni je Metlika doživela velik napredek – razvila se je predvsem industrija. Tako je dobila Metlika naslednje tovarne: Beti, Novoteks, Komet, Novoles, dobi novo železniško postajo, moderno vinsko klet in postane vinarsko središče Bele krajine, zgrajena je bila nova šola, športna dvorana, preurejen je bil kulturni dom. Zgrajen je bil nov gasilski dom, poslovni center in avtobusna postaja. V Metliki delujejo naslednje kulturne inštitucije: Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej in Ljudska knjižnica Metlika.
Viri: SURS, Wikipedia