Dobrnič je naselje in krajevna skupnost občine Trebnje. Leži ob cesti Žužemberk-Trebnje. Je največji kraj v Dobrniški kotlini, za katero so poleg dobrniškega polja značilne številne kraške jame, vrtače in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), Vavpški hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer tečejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, Žužemberku in Mirni Peči. V ravninskem delu so plodne njivske površine, na prisojnih legah Lisca in Šmavra vinogradi, okoliške hribe pa povečini pokriva gozd. Naselje ima 100 prebivalcev (moški: 55, ženske: 45), površino 0,4 km2 in povprečno nadmorsko višino 242 m.
Območje Dobrniča je bilo zgodaj poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo halštatske gomile pri Dobrniču, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradišča Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali že leta 1884. Prve arheološke raziskave območja so se začele v 90. letih 19. stoletja, ko je večino gomil izkopal arheolog samouk Jernej Pečnik. Prve najdbe so iz začetka stareješe železne dobe. Najstarejšo najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile še fibule, nakit, čelade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Sama poselitev je vidna skozi vso halštatsko obdobje, posebno pa se je okrepila v 6. in 5. stoletju pr. n. št., na kar nakazuje najdba dvogrebenaste čelade. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrniču in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrnič v Žužemberk.
Današnja naselja znotraj krajevne skupnosti Dobrnič so verjetno nastala na osnovah prejšnjih, njihova imena pa najbrž izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil Dobrnič poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prvič omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hiš s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih več primerkov značilne podeželske arhitekture: hiš, podov, kašč in kozolcev. Zaokrožen trg v starem jedru Dobrniča obdaja nekaj ohranjenih starejših hiš, med katerimi so najbolj zanimive Kalanova hiša s tlorisom črke L, Bognarjeva hiša (je tudi rojstna hiša skladatelja Srečka Koporca ter župnišče. Na griču Marnice nad Dobrničem je spominsko obeležje na množičnem grobu padlih partizanov, na pokopališču za cerkvijo pa stojita ločena spomenika padlim partizanom in žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Pred kulturnim domom stoji spomenik padlemu heroju Jožetu Slaku-Silvu. Med zanimivostmi v neposredni okolici Dobrniča velja omeniti pestro in razgibano krajino, ostanke gradu Kozjek, na katerega se nanaša istoimenska Jurčičeva povest, ter številne naravne in kulturne znamenitosti.
Viri: SURS, Wikipedia