Podzemelj je naselje v Občini Metlika, ki je od Metlike oddaljen šest kilometrov. Naselje ima 144 prebivalcev (moški: 76, ženske: 68), površino 2,0 km2 in povprečno nadmorsko višino 155 m.
Podzemelj je kraj, prvič omenjen leta 1279, pod razglednim hribom Kučar (222m).
Hrib Kučar je bil poseljen že v prazgodovinski dobi o čemer pričajo ostanki nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu so odkrili poznoantični naselbinski kompleks iz 5. - 6.stoletja z dvema cerkvama, krstilnico in več stanovanjskimi zgradbami. Ta poznoantična naselbina je bila v antiki obdana z obzidjem. Kraj je bil poseljen že v halštatski dobi, o čemer pričajo tudi najdbe iz tega obdobja. Po količini najdb kaže, da je bilo na tem kraju eno največjih železnodobnih selišč v širšem južnoalpskem prostoru. Tako so na južnem in severnem pobočju Kučarja odkrili halštatsko topilnico železove rude, na severnem delu pa ostanke kovačnice in več hiš. Svoje mrtve so v tistem času pokopavali v gomile ob vznožju hriba in sicer blizu današnjih vasi Grm, Zemelj in Škrilje. Nekatera grobišča so štela čez 30 gomil.
Kraj je bil poseljen tudi v rimskem obdobju, saj so v kraju našli tudi rimski nagrobnik, posvečen bogu Silvanu.
Kasneje je kraj sicer izgubil na pomenu, vendar obstajajo materialni dokazi, da je bil poseljen tudi v srednjem veku, saj je Janez Vajkard Valvasor kasneje opisal cerkev sv. Martina, po kateri se je imenoval tudi kraj, ki se je v tistem času imenoval Sv. Martin. Cerkev naj bi v kraju stala že pred letom 1228, kdaj je bila zgrajena pa ni podatkov. Tudi o tem, kdaj se je kraj preimenoval v Pozemelj ni podatkov, verjeto pa je, da je ime povezano z bližnjo vasjo Zemelj, ki leži nekoliko višje naprej.
Danes je vas obrobnega pomena, cerkev sv. Martina pa ima danes baročno podobo. Cerkev je osrednji del vasi, mimo nje pa vodi cesta proti vrhu Kučarja, na katerem se danes širijo vinogradi s tipičnimi belokranjskimi zidanicami. Hrib je danes spomeniško zaščiten, na vrhu pa so ostanki cerkvice iz 4. stoletja.
Viri: SURS, Wikipedia