Préloka je naselje v Sloveniji, v jugovzhodnem delu Bele krajine. Leži visoko nad reko Kolpo ob cesti Vinica – Preloka – Adlešiči. V bližini je hrib Krtinjek (335 m), s katerega je lep razgled na dolino Kolpe. Naselje ima 111 prebivalcev (moški: 58, ženske: 53), površino 8,3 km2 in povprečno nadmorsko višino 284 m.
Slikovita gručasta vas Preloka stoji na razgledni vzpetini, visoko nad levim bregom Kolpe, v jugovzhodnem delu Bele krajine, ob cesti Vinica – Preloka – Adlešiči. Z vrha vzpetine (302 m), kjer stojita cerkev sv. Trojice z nadvse zanimivo in pestro zgodovino ter šolsko poslopje še iz francjožefovskih časov, in s hriba Krtinjek (335 m), zahodno od vasi, je čudovit razgled na dolino Kolpe, daleč na Hrvaško in ob jasnem vremenu celo do Kamniških Alp. Južno od Preloke proti Kolpi so na terasah zaselki s patronimičnimi imeni Jakovini, Kroci, Valeti, Vidine, Novoseli in Škavurini. Geografsko spada to območje k nizkemu krasu, v smeri proti Adlešičem je jama (jamam pri nas rečemo zvonke) Šikara, ki jo je med drugimi raziskoval znani učitelj na Preloki in kasneje španski borec Mihael Pintar – Toledo, proti Kolpi pa jama Školji, o kateri se je po ustnem izročilu ohranila legenda o materi, ki se je vanjo zatekla pred Turki. Med bolj znanimi sta še Petrišina jama in Džot (tudi z znano legendo). Upravno spadamo v krajevno skupnost Vinica in v občino Črnomelj.
Preloka je doma in tudi po svetu najbolj znana po svoji folklorni skupini in tamburaših. Naš ples Lepa Anka, po katerem smo poimenovali tudi naše kulturno društvo (KUD Lepa Anka Preloka), je najstarejša varianta tega v Obkolpski dolini dokaj razširjenega plesa, naša Carska kasa pa je sploh edini primer tega plesa. Na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji smo bili leta 1974 razglašeni za eno izmed najbolj izvirnih, pristnih folklornih skupin.
Viri: SURS, Wikipedia