Belčji Vrh je naselje v Občini Črnomelj. Ima 86 prebivalcev (moški: 44, ženske: 42) ter površino 1,6 km2.
Kraj je prvič omenjen leta 1526 v zvezi s cerkvijo sv. Helene. Sredi vasi stoji spomenik žrtvam NOB (Narodno osvobodilna borba)
Belčji Vrh je podeželska vas, ki leži v Občini Črnomelj. Nahaja se v JV delu Slovenije, natančneje na območju krajinskega parka Lahinja. Do njega se pride po glavni cesti Črnomelj-Vinica, v Malem Nerajcu pa se zavije na stransko cesto, ki vodi do Belčjega Vrha. Belčji Vrh spada pod pokrajino Dolenjsko. Tukaj se pojavi zmerno celinsko podnebje in sicer poleti se temperature povzpnejo do 30 stopinj Celzija, pozimi pa se spustijo nekje do minus 10 stopinj Celzija. Prevladuje predvsem kraško površje, za kar sta poskrbela prepustna kamnina apnenec in voda. Prevladujejo predvsem površinski kraški pojavi. Največ je uval, malo manj vrtač, najdejo pa se tudi koliševke ali udorne vrtače. Kraj je bil prvič omenjen leta 1526 v zvezi s cerkvijo sv. Helene. Povprečna nadmorska višina naselja je 194 m. V bližini Belčjega Vrha izvira tudi reka Lahinja.
Breg, kakor Lahinjskim lugom pravijo vaščani Belčjega Vrha, leži pod vasicama Belčji Vrh in Knežina. Lugi so se razvili na poplavni ravnici in merijo 9 ha po površini. Zaradi večkratnih poplav in obsežnejše depresije so lugi v celoti zamočvirjeni. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, v tem zamočvirjenem svetu uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Med te rastline spadajo: črne jelše, vrbe, šaši in trstičje. Zato je ta del neprehoden in pravi raj za mnoge močvirske ptice, kot so: močvirska trsnica, raca mlakarica, vrbji kovaček, mali slavec, vodomec, ki je hkrati tudi v logotipu Krajinskega parka Lahinja. Na nekoliko manj vlažnih košenih travnikih pa rastejo transilvanska prstna kukavica, ozkolistni munec, navadni kačji jezik ter več vrst šašev in ločij.
Viri: SURS, Wikipedia