Ilirska Bistrica, mesto med snežniškimi gozdovi in Brkini ima tudi svoj mestni, oblikovani park.
Zgodba njegovega nastanka je nekaj posebnega. V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je na »neobdelanem, zanemarjenem in pustem zemljišču s smrdljivimi in nezdravimi lužami na prostoru za odlaganje smeti in odpadkov, po dvajsetih letih vztrajnega in marljivega dela zrasel lep park, park Nade Žagar«, je pred desetletji poročal ustanovitelj parka Viljem Kindler.
Štiri hektarje obsegajoči park je sprva nosil ime po narodni herojki Nadi Žagar. Takšno ime še danes nosi vzhodni, »športni« del parka, medtem ko je drugi del parka Občina Ilirska Bistrica na pobudo Turističnega društva Ilirska Bistrica leta 2000 preimenovala po njegovem ustanovitelju.
Vilijem Kindler je park zasadil s 110 različnimi rastlinskimi vrstami, 45 vrstami iglavcev in 65 listavcev, med katerimi so tudi eksotične, za katere domačini niso verjeli, da se bodo v bistriških podnebnih razmerah ohranili. Osrednji del s potmi prepredenega parka je umetno jezerce z mostički, skalnjakom in s poleti cvetočimi belimi in rožnatimi lokvanji.
Skozi severozahodni del parka se pretakata rečici Bistrica in Sušec, ki sta še v prvi polovici 19. stoletja poganjali številne pile in mline v najstarejšem delu mesta, imenovanem Guranji kraj.
Viri: Občina Ilirska Bistrica