Podgrád je naselje na južnem delu Slovenije, na meji med Brkini in Čičarijo, na jugovzhodnem delu Podgrajskega podolja. Skozenj poteka magistralna cesta Reka–Trst. Naselje ima 602 prebivalca (moški: 306, ženske: 296), površino 12,2 km2 in povprečno nadmorsko višino 548 m.
Podgrad se je sprva imenoval Cerovje (Cerolach). Po odločitvi goriških grofov, da si v zameno za izgubljeni grad v bližini Golca zgradijo novega nad Cerovjami, je staro ime pričelo toniti v pozabo. Vas se je sčasoma preimenovala v Novigrad (Castelnuovo) oz. Podgrad, prebivalci pa v Podgrajce oz. Nograjce. Zadnji lastnik gradu je bil grof Monte Cuccolli. Do 1. svetovne vojne je bil Podgrad upravno in kulturno središče s sodiščem in davčno upravo. Prva omemba gradu, po katerem je vas dobila ime, sega v leto 1284. Na njegovem mestu danes samevajo le še razvaline mogočnega grajskega stolpa. Leta 1905 je vas dobila veličasten Narodni dom, v katerem je delovala hranilnica in posojilnica, zadruga, pevsko-tamburaško društvo Gorska vila ter celo hotel. Začetki šole v Podgradu segajo v leto 1873, ko so vaščani Podgrada, Račic in Sabonj kupili pomožno stavbo novega gradu (sodnija) za potrebe šole. Po drugi svetovni vojni je bila šola najprej štirirazredna, nato sedemrazredna in leta 1950 je bila poleg osnovne šole ustanovljena nižja gimnazija, ki je imela tudi internat. Leta 1958 se je šola preimenovala v osemrazredno osnovno šolo, ki jo obiskuje nad 200 učencev. Leta 1975 je bila izgrajena nova šola s telovadnico, ki je v letih 1978-1988 delovala kot celodnevna, v kateri pridno nabirajo znanje učenci Podgrada, Hrušice, Podbež, Sabonj, Račic, Staroda in Malih Loč. V sklopu nove šole je bil organiziran tudi vrtec. Od 16. maja 1980 dalje se šola imenuje po rojaku iz Hrušice Rudolfu Ukoviču, ki je bil kot vodja upora v Radgoni 27. maja 1918 ustreljen.
Viri: SURS, Wikipedia