Mlin na veter je okoli leta 1870 postavil Lovro Škantar, ki je kot najemnik služil v avstro-ogrski vojski. Med vojaškim služenjem je očitno zašel tudi v kraje, kjer je videl model takega mlina, ki ga je kasneje postavil na Koprivniku. Po koncu službovanja je kot podnajemnik prišel živet k »Ukcu« – tam blizu je tudi prvotno stal mlin, danes pa tam stoji maketa mlina. Po nekaj letih je Lovro Škantar kupil zemljišče, na katerem je že stala pastirska koča, in zgradil hišo, ki se ji še danes reče »pri Mlinarju«, tja je prestavil tudi mlin. / Na slovenskem ozemlju je v 19. stoletju in do sredine 20. stoletja moč vetra izkoriščalo nekaj okoli sto mlinov, ta na Koprivniku je bil edini v teh krajih, ostali mlini naj bi se sodeč po virih nahajali bolj na severovzhodu Slovenije. Mlin je bil v celoti lesen. Nosilna zgradba je bila šesterokotnega tlorisa, višine pet metrov. Vetrnica premera okoli osem metrov je segala skoraj do tal. Zanimivo je, da je bil lesen tudi ves pogonski in prenosni mehanizem. Kot eden zadnjih starih mlinov na veter je po 100 letih delovanja propadel.