Po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje leta 181 pr.n.š. je velik del Istre prešel pod rimsko oblast. Proces romanizacije se kaže predvsem v intenzivnem poseljevanju priobalnega pasu in tudi zaledja. Med take naselbinske sklope spada tudi rimska obmorska vila s pristaniščem v Simonovem zalivu.
Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav, predvsem v zadnjem obdobju, so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.
Arheološke najdbe so bile najdene na površini štirih hektarjev, in sicer so odkrili ostanke obmorske rezidencialne rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Prostori rimske vile so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti.
Pristanišče z dvema pomoloma, ki varujeta varen pristan, velja za tipično rimsko in je omogočalo pristanek plovil tudi ob močnejših vetrovih. Ob izkopavanjih so raziskovalci na več mestih naleteli tudi na ostanke antičnega vodovoda. Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu omogoča temeljito raziskovanje italske civilizacije, ki je nekoč cvetela v Istri.
Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča. Kompleks takih vil sestavljajo reprezentančni bivalni prostori, gospodarski del in pristanišče s skladišči. Te rezidence niso bile samo stanovanjske hiše, ampak pomembni gospodarski objekti, v sklopu katerih so gojili ribe in školjke ter pridelovali oljke, olje in vino itd.
Stanovanjski del vile V Simonovem zalivu se razteza na površini 3000 m2; bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom (portikom) povezan s pristaniščem, velikim preko 7000 m2.
V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju, na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je kompleks vile oskrboval z vodo.
Od septembra 2009 dalje so po arheološkem spomeniku organizirana vodstva za skupine po predhodni najavi. Po najdišču bo obiskovalce popeljala vodička v slovenskem, angleškem, nemškem ali italijanskem jeziku. V poletnem času je arheološki park odprt tudi za individualne obiskovalce.
Viri: TGZ Izola, g.i.z.