Mislinjska dolina, podeželje bogato z rekami in potoki, ima bogato mlinarsko dediščino. Tod je že pred 2. svetovno vojno delovalo okrog 250 različnih vodnih objektov (mlinov, žag, oljarn, kovačnic, elektrarn). Objekti so počasi propadali, za mnogimi ni ostalo nobene sledi. Le starejši ljudje se še spominjajo starih mlinov in žag po valovečih žitnih polj z ajdo, ržjo, pšenico in koruzo. Nekdaj so bile kmetije, ki so imele mlin, bogate. Če pa kmet ni imel lastnega mlina, je lahko mlel v tujem. Ponavadi so v mlinu mleli tudi ponoči, da se je več zmlelo. Mleli so večinoma moški, kjer pa je teh primanjkovalo, so mlele tudi ženske. Za uporabo mlina se je bilo potrebno lastniku odslužiti z dnino. Ko so zmleli žito v moko, so iz nje spekli kruh.
Danes je mlinarska obrt v našem kraju skoraj pozabljena; z ogledom Herčevega mlina in žage pa lahko skorajda slišimo, kako si prepeva:
"Mam mline, mam žage,
mam ljubice tri,
pa mlejem pa žagam,
pa ljub`m vse tri.
Poleg mletja žita in delovanja žage, pa vsako leto v Herčevi žagi in mlinu prikazujejo staro kmečko opravilo ličkanje "kožuhanje" koruze, ki je postalo že kar tradicionalno.
Viri: Javni zavod SPOTUR Slovenj Gradec