Grad je bil zgrajen na strmem grebenu Brinjeve gore na 588 m nadmorske višine severozahodno od romarske cerkve Matere Božje nad kmetijo Podgrašek, po kateri je nekdanji Zreški župnik Matija Karba tudi pravilno sklepal da je tu nekoč bil grad, ki je po 15. stoletju propadal in do 20. stoletja tako propadel da je le ime kmetije bilo sled k nekdanjemu Freudenbergu. Pozidan naj bi bil konec 12. stoletja ali na samem začetku 13. stoletja saj se je že leta 1224 po njem imenoval Ortolf iz Slov. Konjic. Leta 1206, ko se ime Zreče prvič pisno pojavi v listini kjer je Rupert iz Zreč kot prva priča pričal v darilni pogodbi Otokarja iz Konjic se sklepa da je morda prav ta Rupert dal na krškem ozemlju pozidati ta grad. Po skopih sledovih se ne da točno sklepati kako velik in kakšen bi naj bil grad in pričujoči tloris A. Stegenška je le približek nekoč morda mogočne stavbe. Grad naj bi dobil ime iz imena kraja ki naj bi izhajal iz staronemške besede Freude kar pomeni sreča – Srečni hrib. Zadnji freudenberški vitez Bertold se poslednjič imenuje v listini iz leta 1309, nato so grad upravljali krški fevdniki, gospodje Helfenberški – Soteški po Henriku I, ki je bil poročen s Vilburgo s Freudenberga, Viltuški (od 1337) pa grofje Devinski (od 1385) in grofje Walsee od 1401 pod katerimi je grad do srede 15 stoletja fizično propadel. Leta 1466 grad postane last deželnega glavarja , cesarja Friderika III. Zadnjič se grad omenja še leta 1497 kot Freydenberg. Omeniti velja še listino iz leta 1375 ko je viltuški gradiščan Herman skupaj z Henrikom konjiškim gradiščanom pečatil listino na kateri je pečatnik zelo podoben pečatniku gradiščana Jurija, ki je tu bival v letih 1377 do 1381 in je imel v svojem pečatniku dva rastlinska lista postavljena v motiv srca in na osnovi tega je zgodovinar dr. Otorepec Božo razvil sedanji grb Občine Zreče.
Viri: LTO Rogla