Habečkovo brezno je najgloblje izmerjeno brezno na tem območju. Danes je z barvanji nesporno dokazana povezava podzemnih voda s planote z Divjim jezerom ter z izviri pri Podreteji v bližini, kjer je tudi vodno zajetje za mesto Idrija. V zgodovini pa te podzemne povezave niso bile tako jasne.
Že leta 1926 so mu jamarji tržaškega združenja »Associazione XXX Ottobre« namerili kar 480 m globine. Habečkov brezen je bil tako razglašen kot eno najglobljih dotlej znanih jam na svetu (Le Grotte d'Italia, 1927, cf. Janež et al., 1997). Višino vhoda so ocenili na 640 m, torej naj bi se po njihovem mnenju zaključno sifonsko jezerce nahajalo na koti 160 m, kar pa je izključevalo možnost odtekanja vode proti Divjemu jezeru in Podreteji, saj se oba velika kraška izvira nahajata na višini približno 330 m.
Vse te nejasnosti pa so bile osnova za ponovne raziskave Habečkovega brezna leta 1954. Slovenski speleologi so v enem izmed prvih velikih povojnih jamarskih podvigov v 36 urni akciji prišli do dna brezna in mu namerili 336 m globine. Jezerce na dnu brezna z absolutno višino 332,6 m leži le nekaj metrov nad gladino Divjega jezera ob nizkem vodostaju. Ob tej priložnosti so vodo v končnem sifonu tudi barvali s fluorescinom in dokazali povezavo z izviri pri Podroteji v bližini Divjega jezera (Janež et al, 1997), kasneje pa še z Divjim jezerom. Med zadnjimi meritvami v letu 1997 pa so speleologi določili višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko v breznu, ki znaša skoraj 400 m (Vrhovec 1997).
Vhod v Habečkov brezen se odpira v globoko zakraselih zgornjekrednih rudistnih apnencih Koševniške vmesne krovne luske, v neposredni bližini narivnega kontakta z norijsko-retijskim plastnatim dolomitom Čekovniške vmesne krovne luske. Po poročilih speleologov iz leta 1955, poteka brezno po zgornjekrednem apnencu nekako do globine 48 m, nato pa naj bi bilo do dna izoblikovano v spodnjekrednih kamninah.
Viri: TIC Idrija