Kamen, po ljudskem izročilu tudi »kamen troglav«, stoji 400 m jugovzhodno od krakavškega pokopališča, severno od poti, ki vodi mimo ledine Gradišče proti zaselku Škrljevec.
Visok je približno 2,5 m in grobo obdelan. Iz tal ga gleda le še 1,6 m; zgornji del kamna je delno poškodovan. Na vsaki strani je vanj vklesana stilizirana človeška podoba. Gre za antropomorfno podobo s široko razprostrtimi rokami in žarkovno krono. Površina obeh podob kaže različno obdelavo. Reliefne upodobitve na kamnu so najverjetneje nastale vsaj v dveh, če ne celo v treh fazah. Po ljudskem izročilu naj bi kamen nekoč služil kot sramotilni kamen, saj naj bi k njemu za kazen privezovali ljudi, omenjeno pa je tudi čaščenje kamna na dan sv. Vida in za božič. Od kamna so nekdaj pred Vnebovhodom, na Prošnje dneve vsako leto krenile procesije proti Sv. Mavru pod vasjo in se zaključile pred cerkvijo sv. Mihaela nadangela. Danes je od običaja ostala le močno okrnjena pot, ki jo vaščani naredijo okrog vasi. Prvotnega mesta postavitve kamna ne poznamo, po ustnem izročilu naj bi ležal nedaleč od mesta, kjer stoji danes in ga povezujejo s sosednjo ledino Gradišče z ostanki rimske »villae rusticae«. Strokovnjaki domnevajo, da je čas začetka čaščenja krkavškega kamna na Gradišču najverjetneje povezan s porušenjem rimskodobne vile, ko so njene ruševine dobile mitski pomen v očeh novega prebivalstva in je na njih nastalo dovolj prostora za obrede ob kamnu. To pa je čas pozne antike ali zgodnjega srednjega veka, ko naj bi kamen od nekod prinesli, da so postavili spolijo (znamenje) ki so jo našli med ruševinami Gradišča, ali da je kamen tam stal še od prej.
Viri: www.slovenia.info