Naravna znamenitost kraja Murščak je "skorš", drevesna vrsta podobna hruški, stara okrog 150 let in po obsegu debla drugi največji v Sloveniji. To drevo je res prava posebnost, ki domačine spominja na mladost in spodbuja k ohranjanju tovrstnih spomenikov narave. Njegovi plodovi so v obliki hruške in nasploh drevo spominja na hruško, le da so plodovi grenkejši. Pripisujejo jim tudi zdravilno moč, saj marmelada pomaga pri marsikateri črevesni bolezni.
Skorš je drevesna vrsta južne in deloma srednje Evrope, vendar je njegova naravna razprostranjenost zabrisana zaradi umetnega razširjanja. V Sloveniji so se ohranila v gozdu le še posamezna drevesa v okolici Črnega Kala in v nekaterih predelih Bele krajine. Zunaj gozda pa rastejo skorši na Bizeljskem, v Prekmurju, v Slovenskih goricah in Beli krajini.
Skorš zunaj gozda zraste v višino le 20 do 22 m, v gozdu pa celo do 31 m. Najdebelejši skorš je drevo na Danskem, ki ima 142 cm premera. V Sloveniji raste mogočno drevo skorša v kraju Murščak (blizu Radencev), ki ima premer v prsni višini 107 cm. Običajno dočaka starost 200 do 300 let. Korenine skorša gredo v globino do 6 m ter v širino 20 m in več. Listi so sestavljeni lihopernato. Skorš cveti v maju in juniju. Plodovi so okroglasti, mesnati in podobni hruškam. Dozorijo v septembru in oktobru.
Je svetloljubna vrsta in dobro prenaša poletne suše. Pomlajuje se s pomočjo semena in z odganjanjem iz korenin. Les je izredno težak. Iz njega so izdelovali kolesne osi za vozove, poljsko orodje, puškina kopita, lopute za zatiče mlinskih koles itd. Skorš je zaradi svojih plodov med ljudmi znan več kot 2000 let, saj so iz njega pridobivali skorševo vino, ki cenovno prekaša vina iz grozdja.
Viri: www.slovenia.info