Redovnice reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini vodile žensko kaznilnico, so največjemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957) zaupale ureditev grajskega vrta in kaznilniške kapele. Razgledni paviljon s kapelico sv. Jožefa, imenovan tudi Jožamurka (ime Murka je Plečnik sicer uporabljal za manjše počitniške hišice na Gorenjskem), je nastajal med 1937 in 1938. V kapelici je bil prvotno tudi kip sv. Jožefa kiparja Boža Pengova, ki pa se danes nahaja v Plečnikovi hiši v Ljubljani. Streha počiva na stebrih z dorskimi kapitli, ki so zidani v kombinaciji kamna in posebej žgane polkrožne opeke. Motiv »hiše v hiši« simbolizira dvojen namen stavbe: ta je služila kot kapela v procesijah in verskih obredih, ter kot prostor počitka in srečevanja redovnic. Plečnikovo delo je tudi senčnica Brezjanka oz. Murka (1938-39) ob zaključku kostanjevega drevoreda. Šest neobdelanih lesenih debel nosi streho odprte lope, ki je pokrita z betonskimi strešniki. Tlak krasijo mozaiki iz prodnikov, zidakov ter ostankov keramike. Na srednjem stebru je bil nekoč Marijin kip. Paviljon Murka v svoji zasnovi spominja na klasični antični tempelj, uporaba surovih lesenih debel pa sega še dlje v zgodovino – v čas gradnje prvih preprostih bivališč človeka. Plečnik je v letih 1939-40 zasnoval tudi oltar za Marijino oziroma kaznilniško kapelo v nekdanjih reprezentančnih prostorih graščine. Oltarno ozadje je predstavljala marmorna stena s tremi polkrožno zaključenimi nišami, ki je spominjala na slavolok. Na vsaki strani oltarne menze so bili v polkrogu po štirje stebri s svetilkami. V desno oltarno nišo je Plečnik postavil jaslice. Kapelo so podrli leta 1949.
V grajski park sta vključena kostanjev drevored in parkovno urejeno grobišče talcev. Grobišče z grobovi 457 talcev in 18 borcev druge svetovne vojne v severovzhodnem delu parka je v letih 1952- 1953 zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907-1993). Na kamnite nagrobnike v obliki prisekanih kvadrov so vklesani podatki o pokopanih talcih in borcih. Kipi so delo akademskega kiparja Borisa Kalina (1905-1975). Bronasta kipa Talca in Pripornika sta iz leta 1951 in 1954, kip Talke pa je umetnik izklesal iz kraškega marmorja leta 1956.
Viri: TD Begunje