Dvorec Dermitschhoff v Dvorski vasi pri Begunjah je v pisnih virih prvič omenjen med letoma 1050 in 1065. Pozneje so imeli dvorec v lasti grofje Ortenburški, sredi 14. in na začetku 15. stoletja preide v last rodbine Drampcz, v začetku 16. stoletja pa postanejo lastniki baroni Gallenbergi.
Od 16. stoletja do leta 1810 so bili lastniki grofje Lambergi s Kamna, kasneje pa je prešel v meščanske roke. Jakob II. Lamberg je dvorec leta 1531 v celoti prenovil v renesančnem slogu. Ovekovečiti se je dal s svojo spominsko ploščo na pročelju dvorca. Na plošči iz leta 1558 je vrezano njegovo življenjsko geslo: »Bog daj srečen konec!«. Jakobov stric, Krištof I. Lamberg, je omenjen kot morebitni junak iz ljudske balade Pegam in Lambergar.
Zadnja predvojna lastnika in prebivalca gradu sta bila zakonca Josephine in Raoul Baillou. Zaradi ugleda,izobraženosti in znanja nemškega jezika je baronica med drugo svetovno vojno nemalokrat posredovala v nemških zaporih v Begunjah in iz njih mnoge rešila gotove smrti. Ob koncu vojne je morala skupaj z možem zapustiti dvorec v Dvorski vasi, ki je bil najprej oropan, potem pa nacionaliziran.
Med leti 1954 in 2004 je v dvorcu delovalo klimatsko zdravilišče pod okriljem Psihiatrične bolnice Begunje. V letu 2005 se je pričela prenova dvorca in gradnja hotela.
Viri: TD Begunje