Leži na strmem griču (607 m nadmorske višine) ob sotočju reke Dravinje in Ljubnice v kraju Loška gora s čudovitim pogledom na Dravinjsko dolino in Zreče, vendar mu je prav ta lega onemogočala kasnejšo večjo pomembnost. Stal je na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breško-Seliška poklonila benediktinkam v Krki. Kdo ga je postavil ni znano. Grad s tem imenom se prvič pojavlja ko je Henrik Lušperški leta 1279 pričal v na mariborskem gradu in tudi kasnejše listine govorijo o tem da je bil Henrik Lušperški eden izmed mariborskih. To potrjuje še listina iz leta 1305 ko je Konrad iz Maribora in njegova žena Pendit- Benedikta prodala moževemu bratrancu Gotfridu svoj delež pri gradu Lušperk in ti so to ohranili vse do leta 1376 ko je krška škofija vzela grad nazaj saj je bil njihov fevd. Glede na to da so prav mariborski bili tisti, ki se največkrat omenjajo v povezavi z gradom se domneva da so prav oni bili tisti ki so grad tudi pozidali na tem strateško in prometno neugodnem kraju. Leta 1430 ko je v Vitanju bival krški škof Awer se omenja oskrbnik gradu Nikolaj Lewpacher. Ometi velja še ime Viljem Lušperker, ki je bil po vsej verjetnosti le uslužbenec Lušperških in znan je njegov govoreči grb – ris na hribu, tj. Luchs – berk (Lušperk).Kot zadnji se omenja skrbnik gradu Nikolaj Limbuški in sicer leta 1430 in po tem času pomembnost Lušperka upada in že leta 1502 je bil opuščen. Ugibanje o prvotni podobi gradu ima zelo malo možnosti, da bi se ugotovila prvotna oblika in dimenzije gradu saj so ostanki gradu skromni in čas je zabrisal mnoge dokaze gotovo nekoč mogočni zgradbi. Višina obzidja je bila ponekod visoka tudi do 6 metrov in debeline več kakor meter, grad je imel obrambni jarek in imel je na obzidju lesene obrambne hodnike.
Viri: LTO Rogla