Ob robu srednjeveškega jedra so l. 1888, v čast štirideseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I., sklenili postavili nov, Jubilejni most. Pobudo za gradnjo je dal župan Hribar, ki je potreboval nov prometni obroč okoli srednjeveškega jedra mesta. Most je del obroča po zamisli arhitekta Maksa Fabianija. Bregova premošča en sam betonski lok, dekoriran z ograjami in zaključki konstrukcij. Slovesno odprt most (1901) so dokončali l. 1907. Odprli so tudi novo cesto, ki je bila trasirana do Železniške postaje.
Betonsko konstrukcijo, ki je bila za tedanji čas zelo inovativna, so načrtovali na Dunaju. Pod vplivom modne secesije in arhitekta Jurija Zaninoviča so lok mostu in njegove ograje okrasili z rastlinskimi dekoracijami in tedaj modnimi napisi Viribus unitis. Bronaste kandelabre so odlili na Dunaju in jim dodali steklene krogle. Štiri vogale mostu krasijo iz bakrene pločevine kovani zmaji, simboli, povzeti iz ljubljanskega grba. Izdelali so jih v dunajski tovarni dekorativnih predmetov A. M. Beschorner.
Prvi železobetonski most v tem delu Evrope je tehnična inovacija svojega časa, izbrana inženirska arhitektura in značilna secesijska gradnja. Most so okrasili s spominskima ploščama z nemškim in slovenskim napisom. Nemška je po prevratu l. 1918 izginila. Most so s penobetonom prenovili v letih 1983-1984.
Viri: www.slovenia.info