Na prostoru, kjer je sedaj Tartinijev trg, je bil nekoč mandrač za piranske ribiške čolne. Mandrač je bil nekoč zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo Občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev sv. Petra, ki na tem mestu stoji že od leta 1272. Leta 1818 so jo obnovili. To delo so zaupali arhitektu Pietru Nobileju, profesorju na oddelku za arhitekturo na likovni akademiji na Dunaju in dvornemu svetovalcu za arhitekturo ter enemu najpomembnejših tržaških kiparjev klasicizma Antoniu Bosu. Neorenesančno Občinsko palačo na Tartinijevem trgu je med leti 1877-1879 načrtoval in gradil tržaški arhitekt Giovanni Righetti (1872-1901).
Giuseppe Moso in Enrico Nordio sta med leti 1885 - 1891 vodila gradnjo nove Sodne palače ob zahodnem robu trga. Zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov so mandrač leta 1894 zasuli in pred novo Občinsko ter Sodno palačo uredili prostoren trg. Ob zgraditvi električne železnice, ki je mesto v letih 1909 - 1953 povezovala s Portorožem in Lucijo, so po trgu eliptično speljali tirnice oz. obračališče za cestna vozila. Motiv te ureditve se kaže tudi v zasnovi današnje elipsne ploščadi iz belega kamna, ki jo je ob 300-letnici Tartinijevega rojstva projektiral arhitekt Boris Podrecca.
Kamnita stebra za zastave
Stebra sta nastala v XV. stoletju in danes krasita vhod na Tartinijev trg. Njuno prvotno mesto je bilo pred staro Mestno hišo. Na prvem je upodobljen krilati lev sv. Marka. Pod njim je latinski napis, ki se v prevodu glasi: GLEJ KRILATEGA LEVA, KI GRABI OZEMLJA, MORJA IN ZVEZDE. Na desni strani sta grb takratnega piranskega podestata in latinski napis, ki v prevodu pravi: TEBI, SEGREDO LUDOVICO, POŠTENI ZAŠČITNIK, V ČAST. Na levi strani stebra je občinski grb, pod njim pa dolžinske mere: PER pertika ok. 232 cm, PAS pasus 190 cm, BRAZ brač, vatel ok. 68 cm, MAZ palica ok. 158 cm, STRO stropa ok. 120 cm. Ob posebnih priložnostih so na tem stebru izobešali beneško zastavo. Na drugem stebru je na sredini upodobljen sv. Jurij na konju, zaščitnik mesta. Pod njim je latinski napis: Z NAŠIMI MOLITVAMI OSTAJAŠ VARNA, PIRANSKA ZEMLJA. Na desni strani stebra je petelinja noga, grb družine Malipiero. Na levi strani pa je neznan grb. Na tem stebru so izobešali mestno zastavo z belim poljem in z rdečim križem - simbolom sv. Jurija.
Viri: www.slovenia.info