Prva cerkev na idiličnem bodonskem hribu je bila lesena. 12. junija 1792 jo je dal v upravljanje evangeličanom grof Peter Szapáry. O njej vemo le toliko, da je bila lesena, podrobnejši zapiski se nam žal niso ohranili.
Druga, zidana cerkev z zvonikom je bila dokončana leta 1800. Celotna gradbena dela je prevzel Sámuel Leitner iz madžarskega Körmenda. Leta 1860 je ta cerkev doživela renovacijo – povišanje sten za pol metra, dograditev zakristije ter obogatitev interierja z novim oltarjem ter prižnico.
Superintendent Maté Haubner je prenovljeno cerkev blagoslovil 21. oktobra 1860. Na velikonočni ponedeljek, 3. aprila 1899, je bila v njej zadnja božja služba, kajti cerkvena občina se je iz praktičnih potreb odločila za gradnjo nove cerkve.
Temeljni kamen sedanje cerkve je bil položen 20. aprila 1899. Cerkev je bila z lastnim delom in ob mnogem odrekanju dokončana 10. decembra 1899, ko jo je blagoslovil in predal namenu prekodonavski škof Ferenc Gyurátz.
Načrt zanjo je izdelal arhitekt Daniel Placotta iz Budimpešte. V tlorisu je podobna srednjeveškim bazilikam, z glavno in dvema stranskima ladjama. Njeno notranjost krasi obokast opečni strop kupolaste oblike, na osmih stebrih. Zunanjost se ponaša z visokimi okni, ki so po sredini razdeljena in zgoraj zaokrožena. Kor (balkon) ni le ob orglah, temveč je tudi nad obema stranskima ladjama.
Lesen oltar je izdelal mizarski mojster Ferencz Kuras iz Radgone. Oltarska slika (olje na platnu), ki predstavlja Jezusa na Oljski gori (Getsemani), je delo neznanega avtorja, kajti slika je brez podpisa. Nad oltarjem je lesena prižnica s streho.
Enomanualne orgle so mehanske, 9-registrske, kupljene leta 1872 in dokončno obnovljene leta 1990.
Bodonska cerkev je ena od priljubljenih postojank organiziranih skupin, pa tudi naključnih popotnikov, ki odkrivajo lepote Krajinskega parka Goričko.
Viri: www.slovenia.info