Pod robom Vojskarske planote, pod Ogalcami in hribom Štangl, stoji v strmem gozdnem pobočju Partizanska tiskarna Slovenija. Barake za tiskarno so začeli postavljati poleti l. 1944 ob močnem izviru studenca, ki se izteka v dolino Kanomljice. Vse barake in opremo so iztesali v Gačniku, kjer so barake sestavili. Tramovje in deske so oštevilčili, barake razstavili, jih prenesli na izbrani kraj in znova sestavili. Najprej so postavili strojnico, sledila je kuhinja z jedilnico ter nato stavnica, knjigoveznica in električna centrala. Barak kljub ofenzivam okupatorjev na območju Vojskega, Šebrelj in Kanomlje niso nikoli odkrili.
Tiskarna je začela delati 17. septembra 1944, ko so prejeli prvi rokopis in ga v noči na naslednji dan v 4000 izvodih natisnili na velikem brzotiskalnem stroju, ki so ga pripeljali iz Milana. Poleg velikega so imeli še manjši stroj TIGL. Med okupacijo je bila tiskarna Slovenija največja in najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. V njej je delalo 40–50 ljudi. Delovala je vse do 1. maja 1945. V nepopolnih osmih mesecih delovanja so na 1247 straneh v 1.394.311 izvodih natisnili 313 tiskov.
Javnosti je tiskarna na ogled od maja 1947. Je eden najbolje ohranjenih objektov iz tega obdobja, saj je še vedno opremljena, vsi stroji pa še delujejo.
Viri: www.slovenia.info