Prirodoslovni muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1821 kot Deželni muzej. Muzej utemeljujejo zoološke, botanične in geološke zbirke. Stalne postavitve obsegajo več zbirk, med njimi geološko-paleontološko zbirko s fosili iz slovenskih najdišč in z osrednjim eksponatom, skoraj popolnim okostjem mamuta. Na ogled je stalna zbirka rib, okostij različnih vretenčarjev, plazilcev in ptic. Rastlinski in živalski svet gozda, barja in planin je predstavljen v gozdni, barjanski in alpski diorami. Predstavljena je tudi slovenska naravna znamenitost - človeška ribica - in druge jamske živali. Hohenwartova zbirka konhilij (lupin mehkužcev) sodi med ustanovne zbirke muzeja. Primerki lupin mehkužcev so v glavnem z indopacifiškega območja. V botanični omari so predstavljene starejše herbarijske zbirke, med njimi tudi najstarejši herbarij na Slovenskem - zbirka Janeza Krstnika Flysserja (1696). Razstavljen je tudi del zbirke lesa, ki je bila na ogled ob slavnostnem odprtju muzeja leta 1831. Zbirka žuželk Ferdinanda Schmidta je med najstarejšimi v muzeju. Njeni najbolj zanimivi primerki so jamski hroščki drobnovratniki, opisani kot prve jamske žuželke. Nastanek zbirke žuželk prikazuje različne načine nabiranja žuželk v naravi in delo v laboratoriju. Ena od ustanovnih zbirk muzeja je Zoisova zbirka mineralov. Minerali so razvrščeni po današnji klasifikaciji, ki temelji na njihovi notranji zgradbi. Med njimi je tudi mineral zoisit, ki ima ime po baronu Žigi Zoisu. Poleg stalne vitrine s slovenskimi minerali sta na ogled tudi dve bidermajerski leseni mizi, obloženi s ploščicami iz Palnstorfove zbirke mineralov in kamnin. Muzej vsako leto pripravi vsaj eno občasno razstavo.
Viri: www.slovenia.info