Med vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. Rimljani so utrjen vojaški tabor, ki je bil vključen v obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva, začeli graditi okoli leta 270. Ajdovščina se je dolga stoletja razvijala izključno znotraj njega. Rimljani pa so v Ajdovščini pustili še veliko drugih zanimivih sledi.
Rimske terme
Kako velik pomen so Rimljani pripisovali kopališčem, potrjujejo tudi manjše rimske terme, ki so jih zgradili v Ajdovščini. Ostanki kopališča se nahajajo v južnem delu mesta, na območju današnje tržnice.
Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline Kastre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo, Ajdom. Od tod današnje ime Ajdovščina.
Utrdba ima tloris v obliki nepravilnega mnogokotnika. V dolžino meri 220 m, široka je 160 m, celoten obseg je okoli 600 m. V 3,4 m debelo obzidje je vključenih 14 okroglih stolpov. Stolpi, ki imajo kvadratne temelje, so bili visoki najmanj 6 m. Zunanji premer stolpov je 9 do 9,6 m, notranji manj kot 3 m. Razdalje med stolpi so različne, od 28 do 55 m, največkrat med 30 in 34 m. Okrog obzidja je bil 3 m širok jarek. Vhod je bil na zahodni strani, med stolpoma št. 1 in 2. Notranjost utrdbe je zaradi kasnejših prezidav, rušenj in novejših pozidav slabo poznana. Arheološko raziskani sta bili dve lokaciji, na mestu Bratinove hiše in pod blagovnico Nanos. Odkrili so ostanke več stavb, term in kanalizacije. Forum je bil verjetno na mestu današnjega glavnega mestnega trga.
Grobišče, ki se razprostira zahodno od obzidja, je večinoma uničeno. Znanih je le 22 žarnih oz. skeletnih grobov.
Viri: TIC Vipava