Na Dobrovem je že od 13. stoletja dalje stal grad, ki pa je v stoletjih propadal. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za enega najlepših na Goriškem. Dobrovska graščina je v tlorisu skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno postavljeno med drugo beneško vojno (1615-1617) in po končani nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. Stene kapele krasijo sneti originali in kopije gotskih fresk z ozemlja severne Primorske.
Prvi lastniki naj bi bili grofje Colloredo, za krajši čas markiza Montecuccoli, od konca 18. stoletja pa družina Catterini-Erzberg iz Gorice. Leta 1872 pa je s poroko posest prešla v roke družine Baguer.
V prvem nadstropju graščine vas pričaka Viteška dvorana z grbi nekaterih plemiških družin, ki so imele grad v posesti. V dvorani je ohranjena stenska poslikava s prizorom pomorskega napada na mesto. Danes Viteška dvorana gosti številne glasbene in druge prireditve. Zanimiva pa je tudi Lovska soba, kjer so prikazane posesti grofa Baguerja, ki jih je leta 1894 na stene poslikal Clemente Del Neri. Njegove umetnine lahko občudujemo tudi na stopnišču.
Muzejske prostore v 1. nadstropju bogati kulturno-zgodovinska zbirka, ki predstavlja družino ter muzejsko zbirko grofa Silverija de Baguer. V 2. nadstropju, spremenjenem v galerijo, pa si lahko ogledate največjo evropsko zbirko grafičnih del briškega rojaka, svetovnega znanega umetnika, Zorana Mušiča. Občasno organizirajo tudi druge razstave.
V viteški dvorani ter na razkošnem dvorišču se odvijajo kulturne prireditve ter poroke. V pritličju in kamnito obokani kleti si lahko privoščite grajsko kosilo in pokušino vina.
Viri: ZTKMŠ Brda