Pišece so večje razloženo in v jedru gručasto naselje, postavljeno na južnem pobočju Orlice ob vzhodni meji Slovenije v Posotelju. Jedro je zgoščeno ob vaški cesti pod cerkvijo sv. Mihaela. Objekti so prilagojeni strmi legi ob pobočjih. V vasi je več starih komunikacij: kolovozov in poti. Do druge svetovne vojne sta tu cveteli vinska trgovina, kar kažejo velike stavbe, ki dajejo vasi trški videz, in mlinarstvo. Ob potoku Gabrnici je bilo na terasah razporejenih veliko mlinov. Ohranjenih je nekaj stavb in delov naprav. Manjši mlin blizu cerkve je obnovljen. V vaškem jedru izstopajo gostilna, stara šola, trgovina in kovaški muzej. Teraso više je muzejsko urejena rojstna hiša jezikoslovca, profesorja in pisca slovarjev Maksa Pleteršnika (Pišece, 13. december 1840 - 3. september 1923).
Zahodno ob vasi stoji znotraj večjega parka grad Pišece. Njegova zasnova izvira iz časa romanike. Sezidali so ga salzburški nadškofje. Zrasel je visok osrednji stolp, ki so ga v začetku 21. stoletja statično sanirali in mu uredili novo streho. Njegova zidava iz klesancev s kamnoseškimi izdajami priča, da je bil postavljen med letoma 1200 in 1220. Segal je več kot 36 m visoko. Dolgo so za celoto skrbeli Pišeški vitezi, za katerimi je grad prešel l. 1595 v last rodbine Moscon. Tedaj je dobil dodatne obodne trakte, ki danes prstanasto obrobljajo osrednji stolp. Trakte med seboj povezuje pokriti mostovž. Zadnje prezidave traktov imajo pečat neogotskega oblikovanja s konca 19. stoletja.
Pod gradom je v angleškem krajinskem slogu urejen park s številnimi tujerodnimi drevesi. Izjemne vrste dreves v parku so sekvoje, platane, katalpa, gledičija, celo trdoživi ginko.
Viri: www.slovenia.info